Nagrade in priznanja

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe prejme profesor dr. Igor Klep, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Prof. dr. Igor Klep je eden od najprodornejših in v svetu najbolj znanih slovenskih matematikov, zlasti na področju uporabe algebre v kvantni fiziki, funkcionalni analizi in računski matematiki. Rešil je enega od ključnih problemov teorije matrik, ki je bil nerešen skoraj 40 let, in s sodelavci dokazal pomembne lastnosti matričnih šopov, kar odpira nova področja raziskovanja v algebri. Njegovo delo vključuje tudi uporabo matematičnih teorij v kvantni fiziki, kjer je s sodelavci prispeval k boljšemu razumevanju kvantnih omrežij.

Vir: Razglasitev dobitnic in dobitnikov državnih nagrad in priznanj na področju znanosti 2024 | GOV.SI; 14. 10. 2024

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali prejme izredni profesor dr. Tomaž Grušovnik, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. Izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik raziskuje odnos ljudi do okolja in živali. Njegovo delo razkriva, da ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali. Hotena nevednost otežuje reševanje teh vprašanj. Poudarja, da le podajanje  informacij ni dovolj; pomembna je tudi vzgoja želje po spoznavanju sveta. S svojo izvirno tezo je prispeval k boljšemu razumevanju neodzivnosti javnosti na ključne okoljske izzive, s katerimi se spoprijema človeštvo.

Vir: Razglasitev dobitnic in dobitnikov državnih nagrad in priznanj na področju znanosti 2024 | GOV.SI; 14. 10. 2024

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju numerične matematike prejme prof. dr. Vito Vitrih, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Inštitut Andrej Marušič. Profesor dr. Vito Vitrih je z raziskavami na področjih numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja pomembno prispeval k učinkovitejšemu reševanju inženirskih izzivov in razvoju na področjih robotike, računalniške grafike ter animacij. Njegov doprinos v izogeometrični analizi je še posebej dragocen, saj pomaga izboljševati tehnološke procese in oblikovanje industrijskih izdelkov. Z razvojem novih matematičnih orodij krepi povezavo med teoretičnimi spoznanji in njihovo uporabo v industriji.

Vir: Razglasitev dobitnic in dobitnikov državnih nagrad in priznanj na področju znanosti 2024 | GOV.SI; 14. 10. 2024

Prof. dr. Bojan Kuzma deluje na Univerzi na Primorskem ter na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Raziskuje na področju linearne algebre, ki jo prepleta s teorijo operatorjev, teorijo grafov in abstraktno algebro. Linearna algebra je bistvenega pomena za sodobni svet, saj se uporablja pri večini znanstvenih ved, tako naravoslovnih kot družboslovnih. Matematične objekte lahko preučujemo direktno, pogosto pa je smotrneje preučevati njihove simetrije, kar predstavlja večino del dr. Kuzme. Ohranjevalski problemi v linearni algebri nimajo zgolj teoretične vrednosti, temveč njihove aplikacije najdemo tako na drugih področjih matematike kot tudi v fiziki. Dr. Kuzma je razvil inovativne pristope, ki so pomembni pri reševanju težjih, nelinearnih, ohranjevalskih problemov. Od njegovih dosežkov v zadnjem času je treba posebej omeniti študijo grafa komutativnosti in grafa ortogonalnosti na številnih matematičnih strukturah. Ključno vprašanje pri tem je, ali že sam graf enolično določa dotično strukturo. Dr. Kuzma je avtor pionirskih del, ki podajo pritrdilen odgovor v mnogih primerih. Pri tovrstnih grafih, ki so praviloma neskončni, velja izpostaviti tudi izračune njihovih diametrov, za katere pa se presenetljivo izkaže, da so končni. S svojimi izračuni je dr. Kuzma, skupaj z drugimi sodelavci, podal končne grafološke invariante, ki omogočajo distinkcijo med različnimi objekti v linearni algebri.

Vir: Zois_Knjizica_2022.qxd; 19. 12. 2022

Dr. István Kovács deluje kot znanstveni svetnik na Univerzi na Primorskem. Je eden vodilnih raziskovalcev programske skupine, ki v svetovnem matematičnem prostoru velja za enega od dveh svetovnih centrov algebraične teorije grafov, drugi deluje na The University of Western Australia v Avstraliji. Algebraična teorija grafov je področje matematike, ki je bistvenega pomena za normalno delovanje visokotehnološke družbe 21. stoletja. Brez algebraične teorije grafov in z njo povezanih kriptografskih rešitev različnih vprašanj komunikacijske učinkovitosti in varnosti danes ne bi bilo ne bančnega e-poslovanja ne pametnih telefonov in niti vsakdanje uporabe svetovnega spleta. Pri vsem tem imajo ključno vlogo simetrične kombinatorične strukture, ki se pogojem varnega in učinkovitega komuniciranja in poslovanja najbolj približajo. Prav simetrija kombinatoričnih struktur je vprašanje, ki ga v okviru algebraične teorije grafov obravnava dr. István Kovács. Pri tem uporablja raznovrstna orodja z drugih področij matematike, na primer iz končnih geometrij, konfiguracij, asociativnih shem, Schurovih kolobarjev, teorije permutacijskih grup in teorije karakterjev. Njegovo raziskovalno delo, ki ga izvaja v okviru številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov, pomembno prispeva k razvoju vseh teh področij matematike. Iz zadnjega časa je treba izpostaviti predvsem njegov izjemen prispevek k reševanju enega najpomembnejših odprtih problemov v algebraični teoriji grafov, to je problema Cayleyjevega izomorfizma. Je avtor rešitev, ki so pomembne usmeritve pri iskanju končne rešitve tega problema.

Vir: https://www.gov.si/novice/2021-12-10-podeljene-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/; 13. 12. 2021

Dr. Vita Poštuvan je mednarodno priznana raziskovalka na področju psihologije, suicidologije in duševnega zdravja. Zaposlena je kot raziskovalka in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora pri Inštitutu Andrej Marušič na Univerzi na Primorskem ter je predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora (IASP). Je (so)avtorica številnih člankov v uglednih znanstvenih revijah in poglavij v znanstvenih monografijah ter spada po citiranosti med najuspešnejše slovenske strokovnjake. Gostovala je na uglednih institucijah in mednarodnih konferencah v tujini. Njeno delo vključuje preučevanje dejavnikov, povezanih z duševnim zdravjem in samomorilnim vedenjem različnih skupin prebivalstva, preprečevanje samomorilnega vedenja z razvijanjem psiholoških in javnozdravstvenih intervencij ter preučevanje žalovanja in reintegracije po smrti bližnjega. Prav tako se intenzivno ukvarja z razvijanjem kompetenc in stališč strokovnjakov na področju duševnega zdravja, z etiko in strokovnim razvojem v psihologiji in z metodološkimi pristopi v raziskovanju. Njena spoznanja pomembno prispevajo k razvoju znanosti in stroke v Sloveniji in tujini.

Vir: https://www.gov.si/novice/2021-12-10-podeljene-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/; 13. 12. 2021

Dr. Lara Lusa je od leta 2016 zaposlena kot izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Njeno raziskovalno delo spada na področje razvoja statistične metodologije za potrebe medicinske statistike. Pri tem ne gre le za pomemben vidik dejanske analize podatkov, temveč tudi za razvoj novih pristopov tako k statističnemu modeliranju kot tudi k matematičnim in statističnim vprašanjem, ki se pojavljajo pri takem raziskovalnem delu. Njeno delo vsebuje torej celotno pot od statističnega modeliranja, presoje primernosti statističnih modelov, računalniške implementacije in vsebinske presoje rezultatov v medicinskem kontekstu.

Bibliografija dr. Lusa obsega 75 izvirnih znanstvenih del, od tega 71 v revijah, ki so vključene v zbirko Web of Science. Njene objave segajo od metodološko statističnih do raziskovalnih biomedicinskih, kjer je njena vloga predvsem v ustrezni uporabi statističnega znanja. Na metodološkem področju je v času svojega delovanja na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani vzpostavila za Slovenijo povsem novo področje, in siceranalizo visoko razsežnih podatkov. Njeno zanimanje za tovrstne metode sega v čas njene zaposlitve v Milanu in se je odlično ujelo tudi z razvojem genetskih raziskav pri nas.

Da gre za svetovno uveljavljeno statističarko dobro ilustrira tudi dejstvo, da je od leta 2016 članica skupine STRATOS (STRengthening Analytical Thinking for Observational Studies) Initiative, in sicer v delovni skupini o visokorazsežnih podatkih (High-dimensional data, Topic group 9) in v delovni skupini o začetni analizi podatkov (Initial data analysis, Topic group 3). Njen ugled v slovenskem prostoru pa se kaže v tem, da je od leta 2013 sourednica revije Metodološki zvezki – Advances in Statistics and Methodology, od leta 2016 pa predsednica programskega odbora mednarodne konference Applied Statistics.

Vir: Znane so letošnje prejemnice in prejemniki nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti | GOV.SI; 1. 12. 2020.

Prof. dr. Enes Pasalic raziskovalno deluje na področju kriptografije in je uvrščen med vodilne svetovne znanstvenike na področju načrtovanja in analize simetričnih šifer ter proučevanja kriptografsko zanimivih diskretnih kombinatoričnih struktur, še posebej Boolovih funkcij. Raziskovalno je sodeloval pri razvoju S-box primitiva v novem šifrirnem standardu, ki je bil uporabljen v mobilnem omrežju 3G ter v pretočni šifri SNOW 3G za uporabo v standardu 3GPP. V obdobju med 2012 in 2018 je objavil 41 znanstvenih člankov v visokokakovostnih revijah, kot sta IEEE ter Finite Fields and their Applications. Glavni prispevek njegovega raziskovalnega dela je vezan na uporabo Boolovih funkcij pri določanju ortogonalnih zaporedij v mobilnih omrežjih. Z uporabo teh izsledkov je v omrežjih CDMA mogoče podvojiti število uporabnikov na celico. Druga pomembna raziskovalna področja so vezana na nove kriptoanalitične metode, uporabo Boolovih funkcij za testiranje pokvarjenih strojnih vezij, učinkovite verjetnostne algoritme za odkrivanje algebraičnih lastnosti kriptografskih primitivov in na teoretični razvoj kriptografskih primitivov, ki imajo najboljšo poznano odpornost proti določenim kriptoanalitičnim napadom. Leta 2015 je v Kopru organiziral prvo mednarodno kriptografsko konferenco v Sloveniji, BalkanCryptSec. Od leta 2018 na Univerzi na Primorskem vodi Center za kriptografijo, istega leta je postal tudi vodja raziskovalnega programa Matematično modeliranje in enkripcija: od teoretičnih konceptov do vsakodnevnih aplikacij.

Vir: https://www.gov.si/novice/podeljeni/; 30. 1. 2020

Dr. Andreja Kutnar je izredna profesorica na Univerzi na Primorskem in direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Na področjih lesnih kompozitov, termo-hidromehanske obdelave lesa, trajnostno grajenih okolij in analize vplivov na okolje se uvršča med vodilne svetovne znanstvenike. S prodornimi raziskavami, ki temeljijo na interdisciplinarnem in internacionalnem pristopu, je soustvarila in uveljavila novo raziskovalno področje – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje. Pri svojem delu je koordinirala več mednarodnih konzorcijev in med drugim v okviru Akcije COST povezala v mrežo raziskovalce iz 39 držav. Velik dosežek njenih tovrstnih in znanstvenih prizadevanj sta projekt in raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki med drugim nadaljujeta razvijanje restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja. Pri tem sta zasnovana tako, da spodbujata regionalni razvoj znanosti in ga vpenjata v mednarodni prostor. Dr. Kutnar je v manj kot desetih letih po doktoratu postala ne le vrhunska strokovnjakinja s področja lesarstva, ampak tudi uspešna voditeljica znanstvenega inštituta ter iskana gostujoča predavateljica na tujih univerzah in gostja odmevnih znanstvenih konferenc.

Vir: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/; 28. 2. 2019

Dr. Martin Milanič raziskovalno deluje na področju diskretne matematike in teoretičnega računalništva na Univerzi na Primorskem. Njegova bibliografija obsega več kot 70 izvirnih znanstvenih člankov in poglavje v znanstveni monografiji, odmevnost njegovega dela pa izkazuje več kot 290 čistih citatov v zadnjih desetih letih. Dr. Milanič v svojem raziskovalnem delu poseben poudarek namenja študiju strukturnih in algoritmičnih vidikov grafovskih razredov. Njegovi najpomembnejši raziskovalni prispevki temeljijo na novih konceptih in ugotovitvah v teoriji grafovskih razredov (ekvistabilni in CIS grafi, pragovni koncepti in dominacija), na uvedbi novih grafovskih parametrov na področju povezanosti in dominacije v grafih (separabilnost in Grundyjevo dominantno število), na študiju računske zahtevnosti optimizacijskih problemov na grafih in omrežjih (neodvisna množica, vektorska povezanost, viralni marketing) ter na razvoju modelov in odkrivanju novih možnih uporab metod teorije grafov in kombinatorične optimizacije v bioinformatiki. S svojim raziskovalnim, mentorskim in organizacijskim delom tako ključno prispeva k razvoju tega podpodročja matematike v Sloveniji. 

Vir: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2017/; 28. 2. 2019

Dr. Tomaž Pisanski je vrhunski raziskovalec, ki deluje na področju diskretne in računalniške matematike, z aplikacijami v naravoslovju, tehniki in družboslovju. O širini njegovega delovanja priča obsežna bibliografija, ki zajema 146 izvirnih znanstvenih člankov, eno znanstveno monografijo, ki je leta 2013 izšla pri ugledni založbi Birkhäuser, in štiri poglavja v mednarodnih monografskih publikacijah. Izjemno odmevnost njegova dela potrjuje več kot 1000 normiranih čistih citatov v zadnjih desetih letih in normirani H-indeks 19. Dr. Pisanski je eden od pionirjev topološke teorije grafov na svetu in začetnik svetovno znane slovenske šole teorije grafov. Leta 2008 je soustanovil prvo mednarodno matematično revijo v Sloveniji, Ars Mathematica Contemporanea, ki se je leta 2014 uvrstila v prvo polovico SCI-revij na matematičnem področju. V zadnjih sedmih letih je prof. dr. Pisanski sam ali v soavtorstvu objavil 47 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah. Iz Evropske znanstvene fundacije je leta 2011 pridobil projekt GReGAS in postal sploh prvi slovenski koordinator kakega projekta po programu EUROCORES. Njegov najpomembnejši doprinos v svetovno zakladnico znanja temelji na uporabi metod diskretne matematike v naravoslovju in tehniki. Izjemen je njegov prispevek k razvoju teorije upodobitev grafov, ki se uporablja v sami matematiki, pa tudi v kemiji, biologiji in drugih znanostih.

Vir: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2015/; 28. 2. 2019

Doktorica Dušanka Janežič je redna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in znanstvena svetnica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Temeljne usmeritve njenega znanstvenoraziskovalnega dela so izpopolnjevanje in razvoj ter uporaba novih metod in algoritmov pri molekularnem modeliranju, to je pri teoretskih raziskavah v naravoslovnih in tehničnih znanostih, kot so kemija, farmacija, molekularna fizika, strukturna biologija in razvoj novih materialov. Profesorica Dušanka Janežič je s svojimi vrhunskimi dosežki na področju molekularnega modeliranja, ki ga je v Slovenijo pripeljala pred 20 leti, trajno prispevala k razvoju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. S svojim dolgoletnim znanstvenoraziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom na področju molekularnega modeliranja si je pridobila velik ugled med vodilnimi strokovnjaki in znanstveniki v svetu in doma. Bibliografija profesorice Dušanke Janežič obsega več kot 400 enot. O svojem delu je v soavtorstvu objavila znanstveno monografijo z naslovom Graph Theoretical Matrices, sedem poglavij v monografijah tujih založnikov ter 86 znanstvenih člankov v tujih revijah najvišjega kakovostnega razreda z domačimi in tujimi sodelavci. V zadnjih sedmih letih je profesorica Dušanka Janežič objavila 40 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah z visoko odmevnostjo, dve poglavji v monografskih publikacijah tujih založb in eno znanstveno monografijo, izdano pri tuji založbi. Njeni znanstveni dosežki so inovativni in imajo k uporabnosti naravnano vrednost.

Vir: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/; 28. 2. 2019

Izredni prof. dr. Štefko Miklavič je izredni profesor na Univerzi na Primorskem. Njegovo raziskovalno delo spada na področje teorije grafov oziroma v vsakdanjem jeziku povedano, dr. Štefko Miklavič raziskuje omrežja. Omrežja vseh vrst močno zaznamujejo naše vsakdanje življenje: svetovni splet je omrežje, molekularne strukture so omrežja, socialne združbe so omrežja. Iz znanstvenega dela dr. Štefka Miklaviča sledi, da so učinkovitejša, uspešnejša, tudi bolj dolgoživa tista omrežja, katerih vozlišča – njegovi deli – so čim bolj uravnoteženo povezana med seboj. V strokovnem jeziku povedano, je težišče raziskovanja dr. Štefka Miklaviča algebraična teorija grafov, predvsem Terwilligerjeve algebre razdaljnoregularnih grafov, Q-polinomski razdaljnoregularni grafi, krovi grafov in strukture simetričnih grafov. Na teh področjih je rešil več do takrat odprtih raziskovalnih problemov. V zadnjih sedmih letih je prof. dr. Štefko Miklavič objavil 27 izvirnih člankov, vse v uglednih matematičnih revijah s faktorjem vpliva, osem kot edini avtor, druge pa kot soavtor. Njegova dela so vzbudila pozornost v Sloveniji in širši mednarodni javnosti. Njegovi znanstveni dosežki so inovativni in imajo tudi k uporabi naravnano vrednost.

Vir: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2012/; 28. 2. 2019

Dr. Štefan Bojnec je izredni profesor na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem. S svojim raziskovalnim delom, objavljenimi deli doma in v tujini ter s svojo strokovno in pedagoško dejavnostjo se uvršča med vodilne slovenske ekonomiste. Njegovo raziskovalno delo je razvejano in zajema več področij, zlasti pomembne pa so njegove raziskave in analize trženja, mednarodne trgovine, dinamike podjetij, dinamike delovne sile ter njegove raziskave in analize ekonomskih učinkov in značilnosti tranzicije v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah. Seveda pa je treba opozoriti tudi na njegov celotni prispevek k razvoju ekonomske znanosti doma in v svetu.

Znanstveno delo profesorja dr. Štefana Bojneca odlikujejo idejna in metodološka inovativnost ter visoka stopnja vključevanja ekonometrijskih metod zlasti pri raziskovanju dinamike podjetij, delovne sile in tržnih povezav. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo ima tudi pomembne uporabne in razvojne učinke v gospodarstvu ter njegovi raziskovalni in pedagoški infrastrukturi v Sloveniji in tujini.

Vir: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2008/; 28. 2. 2019

Prof. dr. Sara Dolničar znanstveno deluje v Avstraliji. Najprej je delovala na University of Wollongong, od leta 2013 pa na ugledni The University of Queensland. Znanstveno se ukvarja z metodologijo in merskimi orodji v marketingu, predvsem na področjih turizma, prostovoljstva in trajnostne rabe voda. Na teh področjih je izvedla številne odmevne mednarodne raziskave, kar jo globalno uvršča med 2 % najuspešnejših raziskovalcev s področja marketinga. O odličnosti njenega znanstvenoraziskovalnega dela priča več kot 300 znanstvenih del z več kot 6000 citati. Je članica prestižne International Academy for the Study of Tourism in uredniških odborov devetih najuglednejših mednarodnih znanstvenih revij. Za svoje delovanje je prejela 12 prestižnih mednarodnih nagrad. ARRS jo prepoznava kot eno od 129 najuglednejših slovenskih znanstvenikov v svetu. Prof. dr. Sara Dolničar je intenzivno vpeta v slovenski znanstveni prostor. Od leta 2012 pedagoško in raziskovalno sodeluje s Fakulteto za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, od leta 2014 pa tudi z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Njeno sodelovanje se izraža v prenosu znanstvenoraziskovalnih spoznanj na raziskovalce in študente ter v soustvarjanju odmevnih znanstvenih dosežkov skupaj z njimi. Njena raziskovalna dejavnost v Sloveniji pa ima tudi uporabno vrednost v smislu sodelovanja s številnimi (predvsem turističnimi) podjetji.

Vir: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2016/; 28. 2. 2019