Tokrat na znamki in razglednici Akvarija Piran njegov simbol
- Domov
- O univerzi
- Novice in obvestila
- Tokrat na znamki in razglednici Akvarija Piran njegov simbol
Tokrat na znamki in razglednici Akvarija Piran njegov simbol
20. 4. 2023
Tokrat na znamki in razglednici Akvarija Piran njegov simbol
Pošta Slovenije je leta 2013 izdala prve slane znamke na svetu v sodelovanju z Akvarijem Piran - serija štirih znamk, ki so predstavljale značilne prebivalce našega morja (črnik, zlati cipelj, sipa in glavata kareta), tradicijo pa najdaljujejo še danes – po oktobrski znamki z motivom morske cvetače, izdajajo novo znamko z motivom, ki postavlja v ospredje simbol akvarija, morskega konjička.
Pobudnik za prvo znamko je bil piranski ribič Vlado Peskar, ki je je dolga leta pomagal akvariju z zalogo živih rib, ob vstopu v pokoj pa se je navdušil nad zbiranjem znamk in pristopil v filatelistično združenje. Skupaj so akvariju podali pobudo o izdaji znamke, ki je bila tudi prva slana znamka v svetu. Osebne in posebne znamke, ki jih Pošta izda v omejenih količinah imajo poseben pomen za filateliste, saj so redke in jih težje dobijo.
Tako znamko kot razglednico lahko obiskovalci kupijo v Akvariju Piran.
Na razglednici je objavljena QR koda, s katero lahko dostopamo do video posnetka morskega konjička in več informacij o tej vrsti, ki je upodobljena na tokratnih tiskovinah.
Video je dostopen na povezavi:
DOLGONOSI MORSKI KONJIČEK, Hippocampus guttulatus Cuvier, 1829
Morski konjički nas pritegnejo s svojo edinstveno obliko in številnimi posebnostmi. Spadajo v družino morskih šil in konjičkov – Syngnathidae. Na svetu živi 46 vrst morskih konjičkov od katerih naše morje naseljujeta dve, kratkonosi (H. hippocampus) ter dolgonosi morski konjiček (H. guttulatus). Dolgonosega morskega konjička po predelu glave in vratu krasijo daljši izrastki, s katerimi se lažje skrije med algami ter obrastjo. Po trupu je posejan z drobnimi belimi pikicami. Odrasli primerki lahko dosežejo velikost do 18 cm.
Po obliki se morski konjički precej razlikujejo od ostalih rib, saj so postavljeni pokončno in držijo glavo v naslonu, kot konji. So edina skupina rib, ki nima repne plavuti, saj je rep oblikovan tako, da mu omogoča oprijemanje za morsko travo ali druge strukture na morskem dnu. Rep je v preseku štirikoten, kar mu daje večjo robustnost ter boljši oprijem. Njihovega telesa tudi ne prekrivajo luske, ampak koščene ploščice, ki ga varujejo kot oklep. Morski konjički so različnih barv, od svetlo do temno rumene, bež, pa do rdečkaste in vseh odtenkov rjave. Barve lahko v določenem obsegu spreminja glede na okolje v katerem se nahaja ter glede na njihovo počutje.
Morski konjički zelo dobro vidijo in lahko obračajo vsako oko posebej. Imajo ozka in drobna usta s katerimi spretno in zelo učinkovito lovijo droben živalski plankton.
Posebnost najdemo tudi v njihovem razmnoževanju, saj pri morskih konjičkih samček nosi zarod v za to prilagojeni vreči na trebuhu. Samica ima tako več časa in energije, da pripravi nova jajčeca. Po 4-5 tednih inkubacije samec na prosto iztisne tudi po več sto mladic, velikih dober centimeter. Od tega trenutka je starševska skrb zaključena in mladice so samostojne. Parček ostaja ves čas v bližini in si naklonjenost izkazuje z značilnim paritvenim plesom.
Ker naseljujejo priobalna območja, jih zaradi človeških aktivnosti in posegov ogroža predvsem izguba življenjskega okolja, pa tudi prilov in trgovina na črno. Obe vrsti morskega konjička sta pri nas zavarovani in ju je prepovedano poškodovati, vznemirjati ali vzeti iz narave.
