Katalog izbirnosti med članicami univerze
- Domov
- MENI
- Študij & vpis
- Katalog izbirnosti med članicami univerze
Katalog izbirnosti med članicami univerze
Katalog izbirnosti med članicami univerze
*Semester (J – jesenski, S – spomladanski, C – celoletni)
*Fakulteta (Fakulteta za humanistične študije (UP FHŠ); Fakulteta za management (UP FM); Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT); Fakulteta za turistične študije - Turistica (UP FTŠ Turistica); Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ); Pedagoška fakulteta (UP PEF))
*Stopnja (1. – Dodiplomski študij; 2. – Magistrski študij)
*Fakulteta (Fakulteta za humanistične študije (UP FHŠ); Fakulteta za management (UP FM); Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT); Fakulteta za turistične študije - Turistica (UP FTŠ Turistica); Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ); Pedagoška fakulteta (UP PEF))
*Stopnja (1. – Dodiplomski študij; 2. – Magistrski študij)
| Članica | Študijski program | Vrsta | Ime predmeta | ECTS | Semester | Obvezni / Izbirni | Šifra predmeta | KLASIUS-P-16 | |
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programAgronomija | VrstaVS | Ime predmetaSadjarstvo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-AGR-V-1-O-2899-6 | KLASIUS-P-1608 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Botanična in ostale klasifikacije sadnih rastlin
• Izvor, razširjenost, klimatske in talne zahteve
• Pomološke lastnosti najpomembnejših sadnih vrst
• Organografija in fenofaze
• Postavitev nasada; izbira sadne vrste in podlage, izbira lege, ureditev zemljišča, ureditev infrastrukture, sajenje dreves, priprava opore
• Osnove gnojenja
• Osnove namakanja
• Integrirana in ekološka pridelava
• Ukrepi, ki vplivajo na razmerje med rastjo in rodnostjo sadnih rastlin (obrezovanje, upogibanje, gostota sajenja...)
• Glavne gojitvene oblike
• Osnove razmnoževanja sadnih rastlin
• Bolezni in škodljivci v nasadu
• Eksotične sadne vrste
• Sredozemske sadne vrste
• Sadne vrste zmernega klimata
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programAgronomija | VrstaVS | Ime predmetaAgroekologija | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-AGR-V-1-O-2900-6 | KLASIUS-P-1608 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Agroekologija: definicije, principi, cilji. Agroekologija v kontekstu intenzivnega in trajnostnega kmetijstva. Pomen in potenciali agroekologije v različnih kmetijskih sistemih.
2. Agroekosistemi: Poznavanje različnih agroekosistemov, proučevanje njihovih značilnosti, razlik, prednosti, slabih strani. Primerjave dušikovega cikla, cikla hranil, pretoka energije, vrst, genov, ekološki dejavniki. Ekološki in okoljski problemi v agroekosistemih. Trajnostni agroekosistemi. Ohranjanje, vzdrževanje in upravljanje trajnostnih agroekosistemov.
3. Ekološki dejavniki: svetoloba, temperatura, vlažnost in padavine, veter, tla, voda v tleh, požar
4. Biotski dejavniki
5. Kompleksnost okolja
6. Heterotrofični organizmi
7. Biodiverziteta v agroekosistemih. Pomen biodiverzitete pri funkcijah agroekosistemov.
8. Ekološko upravljanje
9. Indikatorji trajnosti
10. Kmetijstvo, družba in agroekologija
11. Od trajnostnega agroekosistema do trajnostnega sistema hrane
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
40
Seminarji
15
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programAgronomija | VrstaVS | Ime predmetaVrtnarstvo | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-AGR-V-1-O-2902-6 | KLASIUS-P-1608 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v vrtnarstvo:
- metode pridelave (ekološko, integrirano, konvencionalno),
- vrtnarski obrat,
- zakonodaja o pridelavi hrane,
- rastni dejavniki (svetloba, toplota, voda zrak)
Osnove obdelave tal:
- osnovna in dopolnilna obdelava,
- pomen kolobarja.
Zavarovani prostori:
- vrste zavarovanih prostorov,
- uporaba zavarovanih prostorov,
- izbor zavarovanih prostorov,
- oprema zavarovanih prostorov.
Osnove namakanja:
- namakalni sistemi in oprema,
- tehnike namakanja,
- prednosti in slabosti namakanja,
- tehnike namakanja v vrtnarstvu.
Osnove gnojenja:
- načini gnojenja,
- vrste gnojil.
Varstvo vrtnin:
- fitofarmacevtska sredstva,
- škodljivci in bolezni,
- pleveli.
Osnovne morfološke in biološke značilnosti posameznih skupin zelenjadnic:
- solatnic,
- kapusnic,
- plodovk,
- korenovk,
- čebulnic,
- gomoljnic,
- stročnic,
- trajnic.
Gojenje vrtnin:
- seme in setev,
- gojenje sadik,
- hidroponsko gojenje vrtnin.
Skladiščenje:
- pred hlajenje s hladnim zrakom,
- pred hlajenje v ledeni vodi,
- pred hlajenje v vakuumu.
Visoke grede
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programAgronomija | VrstaVS | Ime predmetaVinogradništvo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-AGR-V-1-O-2903-6 | KLASIUS-P-1608 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Pregled stanja vinogradništva v Sloveniji in v Svetu, pomen vinogradništva.
• Sistematika vinske trte (rod Vitis), geografska razdelitev sort evropske žlahtne trte.
• Rajonizacija in povezava vinorodnih območji z geografskimi označbami vin.
• Okoljske zahteve vinske trte.
• Organografija: korenine, deblo, rozga, mladika, brst, list, vitica, cvet, grozd, jagoda.
• Gojitvene oblike ter njihov vpliv na kakovost grozdja. Oblike starejšega in rodnega lesa.
• Ampelotehnični ukrepi: rez vinske trte, zelena dela v vinogradu in njihov vpliv na kakovost grozdja.
• Potrebe vinske trte po hranilih in gnojenje vinogradov.
• Oskrba tal v vinogradu (obdelava ali ozelenitev).
• Ampelografija: metode opisovanja in ločevanja sort in vrst vinske trte.
• Fenološki stadiji vinske trte.
• Bolezni in škodljivci vinske trte.
• Sistemi za podporo pri odločanju (epidemiološki modeli)
• Sorte vinske trte v Sloveniji ter podlage.
• Postavitev novega ali obnova vinograda: priprava zemljišča, izbor sorte in podlage.
• Podnebne spremembe in razvoj vinske trte
• Trajnostni pristopi pri pridelavi grozdja.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programAndragogika | VrstaMAG | Ime predmetaProjektni management v izobraževanju | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-2-AND-M-2-O-1916-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v projektni management.
2. Načrtovanje projekta.
3. Izvajanje in vodenje projekta.
4. Zaključevanje projekta.
5. Sistemska podpora projektom.
6. Viri financiranja projektov.
7. Program Project Libre.
Stopnja
2.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
15
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
135
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programAntropologija, dvopredmetni | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v etnologijo | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-DANT-U-1-O-0354-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Razmerje med etnografijo, etnologijo in antropologijo.
• Ljudska kultura: pomen pred vojno in danes kot način življenja kot predmet raziskovanja.
• Razvoj etnologije na Slovenskem in Evropi.
• »Materialna« kultura: snovni svet (»jezik« predmetov) in ljudje, bivalna kultura in stavbarstvo, poljedeljstvo in živinoreja....
• Duhovna in socialna kultura: šege in navade (pustovanje, prazniki, smrt...), mitsko izročilo, obrtništvo...
• Tradicija in kulturna dediščina, kontinuiteta, avtentičnost/folklorizem.
• Sodobni študijski primeri etnoloških raziskav.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programAplikativna kineziologija | VrstaUNI | Ime predmetaAnatomija | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-1-AK-U-1-O-1962-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Orientacijske ravnine in smeri, osnovno izrazoslovje
Lokomotorni aparat: nauk o kosteh, aksialni skelet, apendikularni skelet. Nauk o sklepih. Sistematski pregled sklepov. Nauk o mišičju, skeletna mišica. Sistematski pregled mišičja.
Nauk o živčevju: splošno o živčevju, centralno in periferno živčevje, vegetativni živčni sistem, čutila
Obtočila: splošno o srcu in žilju, srce, mali krvni obtok, veliki krvni obtok, mezgovnice in bezgavke
Dihala: nosna votlina in obnosni sinusi, žrelo in grlo, bronhialno drevo in pljuča, prsna mrena
Prebavila: gladko mišično tkivo, ustna votlina, zobje in žleze slinavke, žrelo, požiralnik in želodec, dvanajstnik, tanko in debelo črevo, danka, jetra in trebušna slinavka, vranica, trebušna mrena. Žilje prebavil.
Sečila: ledvici in sečna izvodila, sečni mehur in sečnica
Spolni organi
Žleze z notranjim izločanjem
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
48
Seminarji
8
Vaje
10
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
114
URE
180
Pogoji za vključitev
Osnovno znanje Biologije (gimnazija) oz. Biologije, Anatomije in fiziologije (srednja zdravstvena šola), ki ga študent pridobi v predhodnem srednješolskem izobraževanju.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programAplikativna kineziologija | VrstaUNI | Ime predmetaFiziologija | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-1-AK-U-1-O-1971-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Celična membrana: aktivni in pasivni transporti, membranski potencial, akcijski potencial,
Kri in telesne tekočine: sestava in poglavitne naloge krvi, imunski odziv organizma.
Srce in krvna obtočila: glavni elementi krvnih obtočil, krvne žile, hemostaza, srčni ciklus, pretok krvi skozi srce, tlačne razlike v srčni mišici in spreminjanje tlaka v velikih žilah, venski sistem, mikrocirkulacija, MVS, uravnavanje krvnega obtoka.
Dihala in dihanje: pljučna ventilacija pljučni volumni in kapacitete, alveolarna ventilacija, izmenjava plinov v pljučih in tkivih, prenos plinov po krvi uravnavanje dihanja.
Sečila: ledvice (funkcija nefrona), mehanizem nastajanja seča, glomerulna filtracija, reabsorpcija v tubulusih, urin in uriniranje,
vzdrževanje koncentracij elektrolitov in volumna telesnih tekočin.
Živčni sistem: organiziranost in delovanje živčevja, periferni živčni sistem, somatsko živčevje, vegetativno ali avtonomno živčevje, senzorično živčevje in čutila, višje živčne dejavnosti, sinapse.
Mišičnina: skeletna, srčna, gladka mišičnina.
Motorični sistem: živčno-mišični stik, zgradba živčno-mišičnega stika, motorične enote in njihova aktivacija,
živčno-mišični prenos, mehanizem drsečih filamentov, mehanika mišične kontrakcije, energija za mišično delo.
Prehrana in prebava: mehanična aktivnost prebavne cevi, sekretorna aktivnost prebavne cevi, vloga žlez v prebavi, vloga encimov in hormonov trebušne slinavke v prebavi, uravnavanje presnove.
Kislinsko bazično ravnovesje: uravnavanje pH vrednosti, puferski sistemi.
Endokrini sistem: hipotalamus in delovanje hipofize, češerika ali epifiza ali pinealna žleza, ščitnica, nadledvični žlezi, trebušna slinavka, posteljica ali placenta, hormonom podobne snovi, priželjc.
Reprodukcija: sprožilni dejavniki pubertete, uravnavanje spolne funkcije, menstruacija, nosečnost, porod, menopavza.
Fiziologija mišičnega napora: delovanje krvnih obtočil med naporom, avtoregulacija pretoka krvi skozi mišico, miokini.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
31
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
114
URE
180
Pogoji za vključitev
Razumevanje angleškega jezika, osnove biokemi-je, predznanje iz anatomije človeka.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programAplikativna kineziologija | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove kondicijske priprave | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-1-AK-U-1-O-1973-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Športna vadba kot sistem:
• Temeljne značilnosti športne vadbe kot sistema
• Načela procesa športne vadbe
• Biološke zakonitosti procesa športne vadbe
Človek v procesu športne vadbe:
• Obremenitev
• Napor
• Utrujenost
• Odmor
Spreminjanje psihomotoričnih sposobnosti:
• Psihomotorične sposobnosti
• Koordinacija
• Gibljivost
• Jakost in moč
• Hitrost in agilnost
• Hitrostna vzdržljivost
• Dolgotrajna vzdržljivost
• Analitična obravnava posameznih psihomotoričnih sposobnosti
• Ponovitev biološke podlage in omejitvenih dejavnikov
• Metode za razvoj posameznih motoričnih sposobnosti in pregled njihove učinkovitosti
•Adaptacije človeškega telesa na uporabo posameznih metod za razvoj motoričnih sposobnosti
• Priporočila za izbor količin in intenzivnosti za razvoj
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
10
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
Osnovno znanje anatomije, biomehanike, osnovne motorike in atletike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaAlgoritmi v bioinformatiki | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-2-O-2712-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Uvod v algoritme analize bioloških zaporedij: temelječi na iskanju vzorca, na premikajočem oknu, na matrikah, na klasičnih statističnih metodah, na grafičnih predstavitvah.
• Ponovitev pojmov teorija avtomatov, jezikov in izračunljivosti.
• Iskanje v bioloških zaporedjih s končnimi avtomati in regularnimi izrazi.
• Podatkovne strukture za predstavitev in iskanje v bioloških zaporedjih (priponska drevesa in polja).
• Poravnave parov zaporedij - definicije problemov in metode: točkovna matrika, dinamično programiranje (globalna in lokalna poravnava, poravnava z vrzelmi), hevristični pristopi (FASTA, BLAST).
• Gručenje: hierarhične in nehierarhične metode.
• Poravnave več zaporedij - hevristični pristopi: posplošitev dinamičnega programiranja, 2-aproksimacijski algoritem, progresivne metode (Feng-Doolittle, Clustal), skriti model Markova (Viterbi).
• Rekonstrukcija filogenetskih dreves iz matrike razdalj med vrstami (gručenje, aditivna filogenija) in iz poravnav zaporedij (mali in veliki problem varčnosti, algoritem Sankoff-a).
• Rekonstrukcija zaporedij: pristop iskanja Hamiltonske in Eulerjeve poti.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
Predhodni predmeti: Teoretične osnove računalništva, Podatkovno programiranje, Podatkovne strukture in algoritmi, Uvod v bioinformatiko.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaAlgoritmi v bioinformatiki ANG | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-2-O-2713-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Uvod v algoritme analize bioloških zaporedij: temelječi na iskanju vzorca, na premikajočem oknu, na matrikah, na klasičnih statističnih metodah, na grafičnih predstavitvah.
• Ponovitev pojmov teorija avtomatov, jezikov in izračunljivosti.
• Iskanje v bioloških zaporedjih s končnimi avtomati in regularnimi izrazi.
• Podatkovne strukture za predstavitev in iskanje v bioloških zaporedjih (priponska drevesa in polja).
• Poravnave parov zaporedij - definicije problemov in metode: točkovna matrika, dinamično programiranje (globalna in lokalna poravnava, poravnava z vrzelmi), hevristični pristopi (FASTA, BLAST).
• Gručenje: hierarhične in nehierarhične metode.
• Poravnave več zaporedij - hevristični pristopi: posplošitev dinamičnega programiranja, 2-aproksimacijski algoritem, progresivne metode (Feng-Doolittle, Clustal), skriti model Markova (Viterbi).
• Rekonstrukcija filogenetskih dreves iz matrike razdalj med vrstami (gručenje, aditivna filogenija) in iz poravnav zaporedij (mali in veliki problem varčnosti, algoritem Sankoff-a).
• Rekonstrukcija zaporedij: pristop iskanja Hamiltonske in Eulerjeve poti.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
Predhodni predmeti: Teoretične osnove računalništva, Podatkovno programiranje, Podatkovne strukture in algoritmi, Uvod v bioinformatiko.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaEvolucijska in populacijska genetika | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-3-O-2625-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
- Pojem molekularne evolucije
- Nevtralna teorija
- Evolucijske spremembe nukleotidnih zaporedij (modeli, genetske razdalje)
- Molekularna ura
- Molekularna filogenetika
- Uvod v populacijsko genetiko
- Genetska in fenotipska raznolikost (vzdrževanje genetske raznovrstnosti, frekvence alelov, frekvence genotipov, heterozigotnost)
- Molekularne metode in vzorčenje v populacijski genetiki
- Molekularni markerji: jedrni, kloroplastni, mitohondrijski
- Predstavitev markerjev in uporaba v populacijskih študijah: RFLP, SNP, AFLP, RAPD, SSR, ISSR, DarT, RAMP, SRAP
- Evolucijski dejavniki in njihovi vplivi na genetsko strukturo populacij: naravna selekcija, parjenje, delitev populacij, migracije (naključno parjenje, parjenje v sorodstvu, inbreeding depresija, inbreeding koeficient, heterozigotnost v populacijah, Wright’s F statistika, modeli migracije)
- Parametri genske diverzitete
- Hardy-Weinbergovo ravnotežje
- Analiza vezanega neravnotežja (Linkage Disequilibrium), vzroki za neravnotežje
- Naključni genetski tok (genetski drift), Wright-Fisherjev model, inbriding
- Ireverzibilne in reverzibilne mutacije, vpliv na naključni genetski tok, verjetnost fiksacije novih nevtralnih mutacij
- Genetska struktura populacij (raznolikost, razporeditev raznolikosti med populacijami, genetske razdalje), velikost populacije, pretok genov, razmnoževanje, naravna selekcija
- Molekularna populacijska genetika (divergenca zaporedij, zamenjave aminokislin, nukleotidne substitucije, molekularna ura, vzorci nukleotidnih in aminokislinskih substitucij), polimorfizem znotraj vrst, polimorfizem in divergenca nekodirajočih zaporedij, vpliv lokalne stopnje rekombinacije
- Filogenetska drevesa
- Uporaba populacijske genetike pri varovanju vrst
- Uporaba populacijske genetike v kmetijski znanosti
- Uporaba statističnih metod v populacijski genetiki
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Predhoden predmet Genetika.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaEvolucijska in populacijska genetika ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-3-O-2772-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
- Pojem molekularne evolucije
- Nevtralna teorija
- Evolucijske spremembe nukleotidnih zaporedij (modeli, genetske razdalje)
- Molekularna ura
- Molekularna filogenetika
- Uvod v populacijsko genetiko
- Genetska in fenotipska raznolikost (vzdrževanje genetske raznovrstnosti, frekvence alelov, frekvence genotipov, heterozigotnost)
- Molekularne metode in vzorčenje v populacijski genetiki
- Molekularni markerji: jedrni, kloroplastni, mitohondrijski
- Predstavitev markerjev in uporaba v populacijskih študijah: RFLP, SNP, AFLP, RAPD, SSR, ISSR, DarT, RAMP, SRAP
- Evolucijski dejavniki in njihovi vplivi na genetsko strukturo populacij: naravna selekcija, parjenje, delitev populacij, migracije (naključno parjenje, parjenje v sorodstvu, inbreeding depresija, inbreeding koeficient, heterozigotnost v populacijah, Wright’s F statistika, modeli migracije)
- Parametri genske diverzitete
- Hardy-Weinbergovo ravnotežje
- Analiza vezanega neravnotežja (Linkage Disequilibrium), vzroki za neravnotežje
- Naključni genetski tok (genetski drift), Wright-Fisherjev model, inbriding
- Ireverzibilne in reverzibilne mutacije, vpliv na naključni genetski tok, verjetnost fiksacije novih nevtralnih mutacij
- Genetska struktura populacij (raznolikost, razporeditev raznolikosti med populacijami, genetske razdalje), velikost populacije, pretok genov, razmnoževanje, naravna selekcija
- Molekularna populacijska genetika (divergenca zaporedij, zamenjave aminokislin, nukleotidne substitucije, molekularna ura, vzorci nukleotidnih in aminokislinskih substitucij), polimorfizem znotraj vrst, polimorfizem in divergenca nekodirajočih zaporedij, vpliv lokalne stopnje rekombinacije
- Filogenetska drevesa
- Uporaba populacijske genetike pri varovanju vrst
- Uporaba populacijske genetike v kmetijski znanosti
- Uporaba statističnih metod v populacijski genetiki
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Predhoden predmet Genetika.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaGenetika | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-1-O-2620-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnove transmisijske genetike: zakoni dedovanja, pedigre analiza dedovanja dominantnih in recesivnih genov, molekularna osnova dominantnih in recesivnih mutacij.
- Avtosomno in spolno vezano dedovanje.
-Citoplazmatsko dedovanje.
- Osnovne laboratorijske metode v genetiki:
restrikcijski encimi, ločevanje fragmentov DNA, vektorji za kloniranje DNA, tehnike rekombinantne DNA, določanje nukleotidnega zaporedja DNA, metode, razumevanje in pomen genomskih projektov
- Analiza delovanja genov, reverzna genetika, metode proučevanja izraženih zaporedij
- Morfologija in strukturni elementi evkariontskega kromosoma: telomera, centromera, vloga, replikacijski model telomere, organizacija DNA na kromosomu, zgradba kromatina, evkromatin, heterokromatin
- Nastanek genomov
- Organiziranost evkariontskega genoma
- Geni in organizacija genov
- Organelni genomi, nastanek in lastnosti
- Pot od zapisa DNA do proteina
- Sinteza in procesiranje molekul RNA
- Izražanje genov
- Spremembe dednega materiala; mutacije na kromosomu, genu, genomu. Povzročitelji mutacij, vpliv na organizem in pomen v evoluciji.
- Popravljalni mehanizmi
- Rekombinacije
- Mobilni genetski elementi in njihova vloga
- Forenzična genetika, aplikacije
- Aplikacija genomike
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaGenetika ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-1-O-2632-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnove transmisijske genetike: zakoni dedovanja, pedigre analiza dedovanja dominantnih in recesivnih genov, molekularna osnova dominantnih in recesivnih mutacij.
- Avtosomno in spolno vezano dedovanje.
-Citoplazmatsko dedovanje.
- Osnovne laboratorijske metode v genetiki:
restrikcijski encimi, ločevanje fragmentov DNA, vektorji za kloniranje DNA, tehnike rekombinantne DNA, določanje nukleotidnega zaporedja DNA, metode, razumevanje in pomen genomskih projektov
- Analiza delovanja genov, reverzna genetika, metode proučevanja izraženih zaporedij
- Morfologija in strukturni elementi evkariontskega kromosoma: telomera, centromera, vloga, replikacijski model telomere, organizacija DNA na kromosomu, zgradba kromatina, evkromatin, heterokromatin
- Nastanek genomov
- Organiziranost evkariontskega genoma
- Geni in organizacija genov
- Organelni genomi, nastanek in lastnosti
- Pot od zapisa DNA do proteina
- Sinteza in procesiranje molekul RNA
- Izražanje genov
- Spremembe dednega materiala; mutacije na kromosomu, genu, genomu. Povzročitelji mutacij, vpliv na organizem in pomen v evoluciji.
- Popravljalni mehanizmi
- Rekombinacije
- Mobilni genetski elementi in njihova vloga
- Forenzična genetika, aplikacije
- Aplikacija genomike
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaTemelji fizike z biofiziko ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-2-O-2640-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet uvaja osnovne fizikalne koncepte, ki so temelj razumevanja procesov v živih bitjih. Pomembnost teh konceptov je dodatno utemeljena in utrjena z razlagami konkretnih primerov.
Poglavitne splošne teme fizikalnih osnov:
- Intenzivne in aditivne fizikalne količine ter operacijski postopki merjenja teh količin (poleg osnovnih še koncepti gostote, tlaka, koncentracije, temperature, potenciala, prevodnosti, optičnih lastnosti,…).
- Oblike energij (kinetična, potencialna, prožnostna, notranja, kemična, električna,…) in načini povečevanja, zmanjševanja in spreminjanja energij (delo, toplota).
- Snovni, električni in toplotni tokovi ter ohranitveni zakoni.
- Nihanje in valovanja (mehansko in elektromagnetno) ter pojavi povezani z valovanjem (odboj, lom, interferenca).
Podrobnejše teme biofizikalnih aplikacij:
- Biomehanika (vzvodi v človeškem telesu, biomehanika človeških okončin, torzijske deformacije, stabilnost telesa).
- Tlačne in koncentracijske razlike kot vzrok za snovne tokove (tokovi v rastlinah, ožilje in srce, izmenjava plinov, osmotski procesi).
- Temperaturne razlike kot vzrok za toplotne tokove (osnove procesov pri bitjih z nestalno in stalno telesno temperaturo, viri energije in energijske pretvorbe).
- Potencialne razlike kot vzrok za električne tokove (Celica, kot akumulator elektrokemične energije: prehajanje snovi skozi celično membrano, akcijski potencial, električna polja v celici, pasivne in aktivne električne lastnosti celičnih membran).
- Glasilke kot oddajnik zvoka ter biofizikalna slika ušesa kot sprejemnika zvoka.
- Optični instrumenti (fotoaparat, projektor in mikroskop ter oko kot sprejemnik svetlobe).
- Osnove molekulske biofizike (Lastnosti osnovnih sestavnih delov bioloških sistemov in zveze med temi lastnostmi).
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaPodatkovno programiranje | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-1-O-2250-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v pod. programiranje.
Programski jeziki za delo s podatki, osnovne podatkovne strukture in operacije, aplikacije.
2. Osnove Python.
Okolje tolmača VS code, sintaksa, števila, nizi, seznami, datoteke, kontrola izvajanja, kontrola zank, funkcije, lambda izrazi, funkcije višjega reda, funkcijsko programiranje.
3. Podatkovne strukture v Python.
Seznami, n-terice, sekvence, množice, slovarji, zanke nad podatkovnimi strukturami.
4. Moduli in razredi v Python.
Sinaksa modulov, okolje modulov, standardni moduli, sintaksa razredov, razred kot objekt, instance, metode, dedovanje, iteratorji, generatorji.
5. Numerični python (numpy).
N-dimenzionalna polja, indeksiranje in izrezi polj, operacije, podatkovno procesiranje, čiščenje, transformacije, agregacija, grupiranje, časovne vrste, strukturirana polja.
6. Osnove R.
Zgodovina R, osnovne karakteristike R okolja, uporabnost R, grafični uporabniški vmesniki za R, R studio – predstavitev in delovanje, osnovna sintaksa v praksi, delo z ukazno vrstico in spoznavanje osnovnih ukazov, števila, vektorji, kontrolne strukture, funkcije, definicijska območja, R objekti, atributi, matrike, seznami, faktorji, podatkovni okvirji.
7. Branje in pisanje podatkov v R.
Branje objektov, vektorjev in matrik, branje podatkovnih okvirjev, branje iz datotek, generiranje podatkov, pisanje R objektov.
8. Upravljanje podatkov v R.
Podatkovne baze, statistični modeli v R, grafični prikazi. Praktični primer uporabe statističnih modelov in grafičnega prikaza.
9. Zmožnost reproduciranja raziskav z Rmarkdown ter objavljanje reportov v Rpubs in izdelava predstavitev.
10. Primer manjše aplikacije v R s pomočjo Shiny.
Bioconductor. Praktični primer uporabe R v raziskovalne namene.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje I.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBioinformatika | VrstaUNI | Ime predmetaPodatkovno programiranje ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BI-U-1-O-2634-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v pod. programiranje.
Programski jeziki za delo s podatki, osnovne podatkovne strukture in operacije, aplikacije.
2. Osnove Python.
Okolje tolmača VS code, sintaksa, števila, nizi, seznami, datoteke, kontrola izvajanja, kontrola zank, funkcije, lambda izrazi, funkcije višjega reda, funkcijsko programiranje.
3. Podatkovne strukture v Python.
Seznami, n-terice, sekvence, množice, slovarji, zanke nad podatkovnimi strukturami.
4. Moduli in razredi v Python.
Sinaksa modulov, okolje modulov, standardni moduli, sintaksa razredov, razred kot objekt, instance, metode, dedovanje, iteratorji, generatorji.
5. Numerični python (numpy).
N-dimenzionalna polja, indeksiranje in izrezi polj, operacije, podatkovno procesiranje, čiščenje, transformacije, agregacija, grupiranje, časovne vrste, strukturirana polja.
6. Osnove R.
Zgodovina R, osnovne karakteristike R okolja, uporabnost R, grafični uporabniški vmesniki za R, R studio – predstavitev in delovanje, osnovna sintaksa v praksi, delo z ukazno vrstico in spoznavanje osnovnih ukazov, števila, vektorji, kontrolne strukture, funkcije, definicijska območja, R objekti, atributi, matrike, seznami, faktorji, podatkovni okvirji.
7. Branje in pisanje podatkov v R.
Branje objektov, vektorjev in matrik, branje podatkovnih okvirjev, branje iz datotek, generiranje podatkov, pisanje R objektov.
8. Upravljanje podatkov v R.
Podatkovne baze, statistični modeli v R, grafični prikazi. Praktični primer uporabe statističnih modelov in grafičnega prikaza.
9. Zmožnost reproduciranja raziskav z Rmarkdown ter objavljanje reportov v Rpubs in izdelava predstavitev.
10. Primer manjše aplikacije v R s pomočjo Shiny.
Bioconductor. Praktični primer uporabe R v raziskovalne namene.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje I.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove biopsihologije | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BP-U-1-O-2084-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Biološka osnove vedenjskih motenj
Stres in vedenje
Raziskovalne metode v biopsihologiji
Evolucija možganov in vedenje
Vseživljenjski razvoj možganov
Nevroplastičnost možganov
Splošna načela senzoričnega procesiranja, tip, bolečina in pozornost
Sluh, vestibularno zaznavanje, okus in vonj
Vid: od oči do možganov
Motorični nadzor in plastičnost
Homeostaza, hormoni in možgani
Nevrobiološko uravnavanje telesne temperature
Biološki ritmi, spanje, sanjanje
Zasvojenost in možganski nagrajevalni krog
Učenje, spomin in amnezija
Pozornost in višja kognicija
Jezik in asimetrija hemisfer
Motnje kognitivnega zaznavanja
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
30
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaUNI | Ime predmetaRazvojna psihologija I | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BP-U-1-O-2086-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pristopi, metode in tehnike v razvojni psihologiji. Principi razvoja. Genetski in okoljski dejavniki v razvoju.
Razumevanje razvoja iz vidika različnih razvojnih teorij: psihodinamičnih, vedenjskih, humanističnih, kognitivnih, etoloških, kontekstualističnih in vedenjsko-genetskih teorij. Doprinos in kritika teorij razvoja.
Značilnosti razvojnih obdobij od spočetja do poznega otroštva. Posebnosti in senzibilna obdobja razvoja. Individualne razlike v razvoju. Družinsko okolje in druge socialne skupine (vrstniki, prijatelji idr.) in razvoj. Pomen širšega družbenega okolja na razvoj. Medkulturne razlike v razvoju.
Prednatalni razvoj: značilnosti, obdobja in varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za razvoj. Rojstvo in obdobje novorojenčka. Značilnosti temperamenta. Oblikovanje navezanosti in separacijska anksioznost.
Dojenček in malček: gibalni razvoj in mejniki v razvoju; zaznavni in spoznavni razvoj vključno z novejšimi spoznanji (na osnovi raziskav s habituacijo, klasičnim in instrumentalnim pogojevanjem; teorija uma); govorni razvoj, socialni razvoj in razvoj čustev; razvoj osebnosti po modelu velikih petih osebnostnih dimenzij. Presejalni in razvojni preizkusi za ugotavljanje značilnosti zgodnjega razvoja.
Spoznavni, govorni, moralni, osebnostni in čustveni razvoj v zgodnjem, srednjem in poznem otroštvu in razvoj inteligentnosti. Značilnosti otrokove igre in risbe. Razvoj socialne kognicije in razvoj razumevanja čustev.
Otroci v vrtcu in šoli. Dejavniki učne uspešnosti skozi razvoj. Prosocialno in antisocialno vedenje v otroštvu.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaUNI | Ime predmetaEvolucijska psihologija | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BP-U-1-O-2081-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
• Pojem evolucijske psihologije .
• Evolucija razvoja miselnega aparata - korteks
• Evolucija in prilagajanje okoljskim spremembam
• Razvoj motivacije
• Evolucijski pomen vedenja in strukture celostnega vedenja
• Genetsko prirojene potrebe
• Izbira vedenja
• Moč in nemoč
• Evolucijska psihologija in ekologija
• Evolucijska psihologija in razumevanje pomena vzpostavljanja kakovostnih medsebojnih odnosov
• Razvoj in spremembe – upravljanje s prihodnostjo
• Pomen nezavednega v evolucijski psihologiji
• Pomen kolektivnega nezavednega v evolucijski psihologiji
• Evolucijska psihologija in razlike med spoloma
• Evolucijska psihologija in naravni izbor
• Vrednote in etika z vidika evolucijske psihologije
• Morala in evolucijska psihologija
• Smisel in nesmisel z vidika evolucijske psihologije
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaUNI | Ime predmetaRaziskovalna metodologija v psihologiji | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BP-U-1-O-2123-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnove filozofije znanosti in epistemologije
Vrste raziskav
Osnove načrtovanja poskusov
Ravni dokazov
Prikaz podatkov
Znanstveno informiranje in komuniciranje
Pisanje raziskovalnega poročila
Pregled multivariatnih statističnih metod
Osnove epidemiologije in javnozdravstvenih raziskav
Kvalitativna raziskovalna metodologija
Etična vprašanja pri psihološkem raziskovanju
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaUNI | Ime predmetaKognitivna psihologija | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BP-U-1-O-2082-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opredelitev področja kognitivne psihologije razvoj kognitivne psihologije, raziskovalne metode kognitivne psihologije.
Nevrobiološke osnove kognitivne psihologije, anatomija in funkcije možganov.
Zaznavanje, Pozornost in zavedanje, funkcije pozornosti, avtomatizirani in kontrolirani procesi.
Spomin, modeli spomina; Organizacija znanja, deklarativno in proceduralno znanje, organizacija deklarativnega znanja.
Jezik in razumevanje jezika, jezik v socialnem kontekstu, bilingvizem; Kontekstualno branje.
Reševanje problemov in ustvarjalnost, vrste problemov, kritično mišljenje, teorije ustvarjalnosti.
Odločanje in sklepanje, modeli odločanja, deduktivno in induktivno sklepanje, modeli sklepanja.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove psihologije | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BP-U-1-O-2078-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
• študij nudi pregled nad pomembnimi dosežki v zgodovini psihologije v obdobju med začetki razmišljanja o duševnosti vse do sedaj.
• daje poudarek na “tradicijo raziskave”, ki je odprla vrata novi discipline: od strukturalizma do funkcionalizma, od psihologije Gestalta do vede o obnašanju, od psihoanalize do kognitivizma, ipd.
• Poglobljeno se bo predelalo predvsem teme glede funkcionalizma in vede obnašanja, in sicer s pomočjo analiz testov, ki predstavljajo nekakšen “letak” le teh vej.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske psihologije.
Znanje tega predmeta je potrebno pri večini drugih predmetov s področja psihologije in naravoslovnih znanosti.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaMAG | Ime predmetaInterakcija in uporabniška izkušnja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-BP-M-1-O-2348-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Oblikovanje interakcije.
Razumevanje uporabnika.
Uporabniški vmesniki.
Analiza, interpretacija in predstavitev podatkov.
Prototipiranje, oblikovanje, izdelava.
Uporabniška izkušnja.
Študije na terenu.
Vrednotenje sistema/izdelka z uporabnikov.
Oblikovanje z uporabnikom v središču.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaMAG | Ime predmetaBiopsihologija | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-BP-M-1-O-2349-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v biopsihologijo
Anatomija živčnega sistema
Uvod v nevroznanost:
- pregled temeljnih nevronskih procesov
- pregled temeljnih biofizičnih procesov
- pregled temeljnih biokemičnih procesov
Biopsihologija čustev in stres
Biopsihologija motivacije:
- Lakota in prehranjevanje
- Hormoni in spolnost
- Spanje, sanjanje in ostali biološki ritmi
Senzorični sistem:
- Vid, Sluh, Telesna čutila, Kemična čutila
Motorični sistem: kontrola gibanja
Biopsihologija psihopatoloških motenj:
- shizofrenija in afektivne motnje
- anksioznost, avtizem, ADHD
Biopsihologija nevrodegenerativnih bolezni
Biopsihologija zasvojenosti
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programBiopsihologija | VrstaUNI | Ime predmetaPsihologija racionalnega mišljenja in logike | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-BP-U-1-O-2085-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
• Psihologija in logika.
• Psihologija dokaza: deduktivno sklepanje in
logika.
• Osnovni psihološki modeli deduktivnega
sklepanja.
• Epistemologija deduktivnega sklepanja.
• Osnove matematične logike, izjavni računi,
pravilnostne tabele.
• Množice, relacije, preslikave.
• Grafi, mreže, socialna omrežja.
• Matematična logika in modeliranje kognitivnih
procesov.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programDietetika in klinična prehrana | VrstaMAG | Ime predmetaPravo in etika | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-2-DKP-M-1-O-2215-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. UVOD
a. Pojem in osnovne značilnosti prava.
b. Pravo, družba in država.
c. Temeljni pravni pojmi (pravno pravilo, pravni akt, pravni viri, pravno razmerje, pravni subjekti). Temeljna pravna načela (ustavnost in zakonitost, temeljne pravice). Pravna in socialna država.
2. PRAVNA UREDITEV SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA
a. Pravni viri za organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti
b. Organiziranost in financiranje slovenskega zdravstvenega sistema: izvajalci zdravstvene dejavnosti (javni, zasebni), sistem zdravstvenega zavarovanja v RS in primerjava s tujimi sistemi
c. Pravni viri na področju varnosti in ustreznosti hrane in živil
d. Pravni viri na področju fizioterapevtske obravnave; register fizioterapije
3. VARSTVO ZASEBNOSTI, PACIENTOVE PRAVICE
a. Pacientove pravice.
b. Varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic.
c. Varstvo osebnih podatkov.
4. PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV PRI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI PACIENTA
a. Pojem in pomen pristojnosti in odgovornosti, vrste odgovornosti
b. Odgovornost pri delu v delovnem razmerju, odgovornost pri delu v samostojni praksi
c. Poslabšanje zdravja, napaka ali zaplet, poškodbe med delom s pacienti, invazivne metode
d. Pravila stroke in etični kodeksi poklicev
5. UVOD V ETIŠKO REFLEKSIJO
a. etiška metodologija in njen pomen za individualno in kolektivno ravnanje na profesionalnem okolju.
b. vloga etiške refleksije pri doseganju družbene odgovornosti (enakost spolov, medgeneracijska solidarnost, moralne pravice deprivilegiranih demografskih skupin).
6. APLIKACIJE TEMELJNIH ETIŠKIH PARADIGEM IN TEORIJ
a. konsekvencializem (utilitarizem) in njegov pomen za krepitev kulture zdravega življenja (individualna in kolektivna odgovornost, etika preventive, moralni pomen zdravstvenega izobraževanja).
b. etika pravil (navezava na etiške kodekse in komisije, deontologija in kategorični imperativ)
c. etika vrlin (aplikativna Aristotelska etika in njen pomen za promocijo kulture zdravega življenjskega sloga; etika skrbi: 'modeli profesionalnih medosebnih odnosov' in njihova primernost za stroko s poudarkom na odnosu zdravstveni delavec-bolnik).
7. MORALNA MOTIVACIJA.
a. internalizem proti eksternalizmu.
b. akrazija (šibkost volje) in kognitivna disonanca
8. IZBRANE TEME IZ BIOETIKE IN ETIKE V DIETETIKI TER FIZIOTERAPIJI (etika v dietetiki, spoštovanje drugačnih načinov prehranjevanja, etika v verigi oskrbe s hrano, etika in integriteta v raziskovanju, etiški pomen telesa in dileme telesnega stika)
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programGeografija | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v družbeno geografijo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-GEO-U-1-O-0513-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Uvod: geografija kot sintetična veda ter pokrajina kot predmet geografskega preučevanja.
• Temeljni (družbeno-) geografski koncepti in pojmi.
• Ekonomska geografija in geografija turizma: pojem »turizem« v geografski perspektivi ter regionalne značilnosti turizma v Sloveniji.
• Politična geografija: razmerja med političnimi in prostorskimi fenomeni in procesi. Politično-teritorialne enote in klasifikacije političnih meja. Nastanek politične karte sveta.
• Demogeografija: registracija prebivalstva, popisi. Razporeditev, rast, starostne strukture prebivalstva. Demografske teorije. Demografski prehod.
• Naselja in poselitveni problemi: razvoj, struktura in funkcionalna delitev mest.
• Trajnostni razvoj: trajnostno sonaravna paradigma, pojem antropocen in cilji trajnostnega razvoja (OZN).
• Druge specifične družbenogeografske tematike s primeri iz Slovenije, srednjeevropskega in zahodnoevropskega prostora in sveta.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer, Dvopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programGeografija | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v fizično geografijo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-GEO-U-1-O-0514-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Zemlja kot nebesno telo.
• Nastanek in geološki razvoj Zemlje, tektonika plošč, nastanek današnjih celin in oceanov.
• Reliefne oblike in značilnosti različnih tipov površja.
• Zemeljska atmosfera in splošna cirkulacija atmosfere.
• Podnebni dejavniki in elementi podnebja, svetovna razporeditev podnebij.
• Hidrosfera in vodna bilanca Zemlje, vodna telesa kopnega in njihove osnovne značilnosti, svetovna morja in njihove osnovne značilnosti.
• Nastanek in razvoj prsti, tipi prsti in njihova razprostranjenost na Zemlji.
• Razporeditev in značilnosti rastlinskih pasov na Zemlji.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer, Dvopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programGeografija | VrstaUNI | Ime predmetaRegionalna geografija sveta | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-GEO-U-1-O-0515-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Temeljni pregled svetovnih regij in prepletanja naravnih, družbenih in gospodarskih procesov.
• Avstralija in Oceanija: fizično- in družbenogeografski oris najstarejše celine ter otočij v prostranstvih Tihega oceana.
• Severnoameriška celina v sozvočju naravnih virov in prebivalstvenih migracij.
• Srednja in Južna Amerika med preteklostjo in sodobnostjo.
• Severna in Podsaharska Afrika: kolonialna zapuščina in globalizacijski procesi.
• Južna, Jugovzhodna in Vzhodna Azija v prepletu tradicij, okoljskih izzivov in informacijske tehnologije.
• Polarna območja.
• Regionalnogeografski prikaz (drugih) izbranih pokrajin, držav ali regij v primerjalni perspektivi s Slovenijo.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer, Dvopredmetna smer
Predavanja
45
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programGeografija | VrstaUNI | Ime predmetaSplošna geografija Slovenije | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-GEO-U-1-O-0516-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Geografski položaj Slovenije, fizični in politični položaj Slovenije in zgodovinsko spreminjanje njenega geopolitičnega položaja.
• Tektonika, geološke in litološke značilnosti slovenskega ozemlja.
• Reliefne značilnosti Slovenije; poglavitni dejavniki, procesi in oblike površja v Sloveniji, pleistocensko preoblikovanje ozemlja današnje Slovenije, kraški relief ter kraška območja Slovenije.
• Poglavitni dejavniki podnebja v Sloveniji, podnebne značilnosti Slovenije in podnebna delitev Slovenije.
• Osnovne hidrografske značilnosti Slovenije; rečno omrežje, jezera in podtalnica v Sloveniji; slovensko morje in njegov pomen za Slovenijo.
• Prsti in njihov vpliv na kmetijsko rabo ter pomen za življenje ljudi.
• Poselitev slovenskega ozemlja, urbana in podeželska naselja v Sloveniji in prebivalstvene značilnosti Slovenije.
• Gospodarske značilnosti Slovenije: kmetijstvo, industrija in industrijski razvoj Slovenije, energetika.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer, Dvopredmetna smer
Predavanja
45
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programGeografija | VrstaMAG | Ime predmetaGlobalni razvojni izzivi | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-2-GEO-M-2-O-1701-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vsebina predmeta temelji na poznavanju, razumevanju, analizi in kritičnem vrednotenju izbranih globalnih razvojnih problemov in izzivov, ki izhajajo iz medsebojne soodvisnosti človeške družbe in »naravnega« okolja.
Ključne teme:
• Razvojni prepad med razvitim in nerazvitim svetom, vprašanje razporeditve dobrin.
• Prenaseljenost in prehranska oskrba.
• Vzroki in posledice globalnih selitev.
• Družbena neenakost, družbena odgovornost, življenjski slog in socialna pravičnost.
• Družbeno-socialno-ekonomski modeli - razvoj človeške družbe onstran stalne rasti (odrast).
• Podnebne spremembe, vzroki in predvidene posledice.
• Onesnaževanje oceanov, degradacija mokrišč, okoljske in gospodarske posledice.
• Omejenost, prekomerno izkoriščanje ter izguba naravnih virov in ekosistemskih storitev (viri energije, pitna voda, prst, biotska raznovrstnost idr.).
Stopnja
2.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
25
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
135
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programGeografija | VrstaMAG | Ime predmetaSodobni geografski procesi v Sredozemlju | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-2-GEO-M-0-I-1427-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet seznani študente z osnovnimi naravno in družbeno geografskimi značilnostmi Sredozemlja, s pokrajinsko ekološkimi ter družbenimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje kulturne pokrajine Sredozemlja. Poleg regionalno geografskega pregleda naravnogeografskih značilnosti Sredozemlja bodo študenti spoznali nekatere specifične in aktualne fizično geografske procese in probleme, kot so suša in kmetijstvo, vodni viri in oskrba, erozija prsti, degradacija rastlinstva in sukcesija, onesnaževanje okolja, itd. Predmet podaja vpogled tudi v izbrano družbenogeografsko problematiko območja, pri čemer se osredotoča zlasti na aktualne demografske (migracijska in litoralizacijska gibanja) in ekonomske (turistični in prometni tokovi) procese v Sredozemlju. Posebna pozornost bo, tako s fizičnega kot družbenogeografskega vidika, namenjena »sredozemskemu« območju Slovenije.
Poglavitne teme:
• Fizično geografske značilnosti in pokrajinska raznolikost v Sredozemlju.
• Geološki razvoj, relief in naravna ogroženost.
• Podnebne značilnosti, vpliv na rastlinstvo in vrste ekosistemov.
• Sredozemsko morje, njegovo povodje in vodni viri.
• Ekološke lastnosti, tipi prsti in pogoji za kmetijstvo;
• Antropogene spremembe obalnih območij in stanje okolja.
• Družbeno geografske značilnosti Sredozemlja.
• Demografska problematika sredozemskih držav, s poudarkom na migracijskih gibanjih.
• Urbani procesi v sredozemskih državah s poudarkom na litoralizacijskih gibanjih.
• Ekonomska geografija sredozemskih držav, s posebnim ozirom na turistično gospodarstvo.
• Sredozemske pokrajinske značilnosti v Sloveniji.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Planerska usmeritev
Predavanja
25
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
135
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programInkluzivna pedagogika | VrstaMAG | Ime predmetaMetode dela z nadarjenimi in talentiranimi | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-2-IP-M-1-O-1778-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Nadarjeni in talentirani učenci:
• opredelitev nadarjenosti in talentiranosti,
• terminološke vrzeli,
• opredelitev nadarjenosti in talentiranosti,
• koncept nadarjenosti v RS,
• komparativna predstavitev koncepta nadarjenosti,
• pomen prepoznavanja in prepoznavanje
• nadarjenosti ter talentiranosti, razvojne značilnosti in koncept nadarjenosti,
• dvojna izjemnost.
Spoznavanje dokumentacije, ki določa okvirje poučevanja nadarjenih in talentiranih v javnih zavodih:
• evropski in nacionalni zakonodajni dokumenti;
• zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja;
• kurikulum in njegove temeljne značilnosti ter omejitve.
Učna diferenciacija in individualizacija pri poučevanju in učenju nadarjenih učencev:
• opredelitve učne diferenciacije in individualizacije;
• možnosti diferenciacije in individualizacije pri delu z nadarjenimi učenci;
• kurikularni modeli v razvitih državah sveta (Bloom, Kaplan, modeli v ZDA);
• priprava individualiziranega programa za nadarjene in talentirane učence.
Razumevanje socialno – emocionalnih potreb nadarjenih ter svetovalne storitve:
• socialno – emocionalne značilnosti in potrebe nadarjenih otrok;
• čustveni problemi in samopodoba;
• področja svetovanja nadarjenim in talentiranim učencem (šolsko, osebno, poklicno, skupinsko, individualno ipd.).
Osnove procesa učenja in poučevanja:
• utrjevanje znanja na področju definicij in teorij učenja, poučevanja in znanja;
• organiziranje učnega procesa;
• vzgojno-izobraževalne značilnosti, posebnosti in potrebe posameznika kot temeljnega subjekta vzgojno-izobraževalnega procesa in učenja;
• sodobni teoretski pogledi na sposobnosti za učenje; Učenje učenja;
• strategije učenja in poučevanja nadarjenih, talentiranih in nadpovprečno sposobnih;
• alternativni pristopi pri poučevanju nadarjenih in talentiranih učencev.
Ocenjevanje in preverjanje napredka:
• pomen ustreznega opredeljevanja učnih ciljev;
• alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja nadarjenih in talentiranih učencev.
• Sodelovanje s starši in drugimi institucijami.
• Evalvacija dela z nadarjenimi učenci.
Pri vsakem od navedenih sklopov je temeljni učni rezultat študenta poznavanje posameznih opredelitev, nadgradnja pa razumevanje posledic vsakega specifičnega pristopa in dela procesa učenja in poučevanja ter sposobnost povezovanja opredeljenih sklopov, tudi z vsebinami drugih predmetov.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
15 PP
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programInkluzivna pedagogika | VrstaMAG | Ime predmetaŠolsko svetovalno delo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-2-IP-M-0-I-1900-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet seznanja študente z osnovnimi področji dela šolske svetovalne službe v VIZ (s poudarkom na področju dela inkluzivnega pedagoga).
Seznanja in usposablja jih z različnimi pristopi in vprašanji na področju nudenja svetovalne in posvetovalne pomoči (učiteljem, učencem/ otrokom in dijakom ter staršem). Vsebinsko poglobljene tematike predmeta se dotikajo naslednjih temeljnih področij s področja dela šolske svetovalne službe:
• individualnega in skupinskega svetovanja (otrokom/ učencem/dijakom na osebni, socialni, šolski ter poklicni ravni);
• pomoči učiteljem pri obvladovanju oddelčnih skupnosti učencev (predvsem področja in vprašanja inkluzije učencev s posebnimi potrebami ter sodelovanje s starši);
• sodelovanja s starši pri obvladovanju problemov in nudenje pomoči (učne in vedenjske težave otroka, prehod iz vrtca v šolo, težave pri šolskih ali poklicnih odločitvah, nizka samopodoba ipd.).
Vsebina predmeta podrobneje zajema:
• Svetovalno delo, inkluzivni pedagog in VIZ institucija (značilnosti in etična načela šolskega svetovalnega dela; umestitev inkluzivnih pedagogov kot šolskih svetovalnih delavcev v prostor VIZ; šolsko in osebno svetovanje ter posvetovalno delo);
• Različne Teorije svetovanja in svetovalne/ posvetovalne usluge (značilnosti nekaterih teorij svetovanja; pogoji uspešnega svetovanja; organizacija in izvedba svetovalnega procesa vse deležnikom);
• Svetovalno delo z učenci (razvojno svetovanje; načela in pogoji svetovalnega dela inkluzivnega pedagoga z učenci; preventivno in kurativno svetovalno delo; individualno in skupinsko svetovalno delo; inkluzija učencev s posebnimi potrebami);
• Šolsko učno svetovanje učencem (kurikularni modeli, področja šol. svetovanja, metode in tehnike);
• Poklicno svetovanje učencem/ dijakom (multipotencialnost, poklicni interesi);
• Svetovalno in posvetovalno delo z učitelji in vodstvom VIZ institucije (cilji, naloge in ključna področja svetovalnega in posvetovalnega dela z učitelji in vodstvom VIZ institucije; razvijanje timske kulture na šoli);
• Svetovalno in posvetovalno delo s starši (oblike sodelovanja šole z domom oziroma učiteljev s starši; individualne in skupinske oblike sodelovanja).
• Področje načrtovanja in evalvacije dela inkluzivnega pedagoga.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v jezikoslovje | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-1-O-0350-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Jezik in kod. Jezikovni znak. Značilnosti jezikovnega znanka. Arbitrarnost. Sintagmatski in asociativni odnosi. Dihotomije. Paradigma in paradigmatska razmerja. Jezikovni sistem in besedilo.
• Jezikoslovje kot znanstvena disciplina. Pregled temeljnih teoretičnih spoznanj starejših jezikoslovnih šol. Osnove jezikoslovnega strukturalizma, de Saussure in ženevska šola, Trubeckoj in moderna fonologija, Jakobson, Praški lingvistični krožek; funkcionalna lingvistika, moderne ameriške lingvistične šole, psiholingvistika, sociolingvistika, generativna slovnica (Chomsky); funkcijska slovnica (Halliday), etnolingvistika (Hymes), pragmatično jezikoslovje, korpusna lingvistika, itd.
• Jezikovne ravnine. Fonetika in fonologija. Oblikoslovje. Skladnja. Semantika. Pragmatika.
• Etnografija sporočanja. Jezikovna in komunikacijska kompetenca / kompetence. Besediloslovje in besedilna kompetenca. Medkulturna jezikovna komunikacija.
• Metodologija v jezikoslovnih raziskavah.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce;
Dvopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaBesediloslovje | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-1-O-1279-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Opredelitev besedila in njegove značilnosti: koherenca, kohezija. Opis besedilnih vrst na osnovi njihovih značilnosti, funkcij, naslovnikov.
• Faze tvorjenja besedila in govora, od načrtovanja do revizije. Faze razumevanja besedila in govora: vloga shem in povzetkov.
• Metakognicija in njena vloga v razumevanju in tvorjenju ustnih in pisnih besedil.
• Zgradba besedila in priredba le-tega glede na naslovnika: izražalna, predstavitvena in utemeljevalna besedila. Vaje iz branja, razumevanja, ustnega unn pisnega izražanja v vseh vrstah besedil.
• Utemeljevalna besedila: poudarek na uporabi argumentativnih shem in tako imenovanih retoričnih oblik.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce;
Dvopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaSlovnica italijanskega jezika 1 - oblikoslovje in skladnja | 6 | SemesterC | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-1-O-0351-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Temeljni jezikoslovni pojmi in osnovna strokovna terminologija s področja oblikoslovja in skladnje.
• Pravopis in skladenjsko-fonematske značilnosti sodobne italijanščine.
• Oblikoslovne značilnosti besednih vrst v italijanščini (glagol, samostalnik, pridevnik, člen, zaimek, prislov, veznik, medmet).
• Osnovne skladenjske vezave besednih vrst (npr. ujemanje pridevnika s samostalnikom).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce;
Dvopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaItalijanska književnost 2 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-2-O-0499-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Italijansko književnostjo 17. in 18. stoletja (Seicento e Settecento).
• Zgodovinsko ozadja (od krize renesanse do izgube politične in intelektualne hegemonije pod vplivom protireformacije in španske prevlade), kulturne tokove, spoznal avtorje, poetiko, nazor ter se posvetil branju, analizi in interpretaciji temeljnih del posameznih obdobij.
• Barok in protireformacija: poezija, proza, gledališče (Marino: L'Adone; G. Galilei: proza).
• Antibaročna poetika: Arcadia, Metastasio: melodrama.
• Razsvetljenstvo: Goldoni - komedija; Parini - satira; Alfieri – tragedija.
• Gravina, Vico, Muratori, Giannone.
• Priprava na analizo pesniškega besedila.
• Spoznavanje poezije, njenih formalnih značilnosti in glavne retorike.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce;
Dvopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaFonetika in fonologija italijanskega jezika | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-2-O-0501-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Temeljni jezikoslovni pojmi in osnovna strokovna terminologija s področja fonetike in fonologije.
• Glasovni aparat.
• Glasovni sistem. Samoglasniški trikotnik. Sredinski samoglasniki ter fonološko razlikovanje med ozkima in širokima sredinskima samoglasnikoma. Soglasniki. Klasifikacija soglasnikov glede na način izgovorjave (zaporniki, priporniki, drsniki, zlitniki, nosniki, nepretgani in pretrgani jezičnik) ter glede na mesto izgovorjave (ustničnoustnični, zobnoutsnični, zobnojezični, zadlesničnojezični, trdonebnojezični, mehkonebnojezični in ustničnomehkonebno jezični soglasniki). Stopnje intenzivnosti pri izgovorjavi soglasnikov (nepodvojeni in podvojeni soglasniki). Polsoglasniki. Polsamoglasniki. Dvoglasnik in hiat.
• Skladenjska fonetika. Glasovno-skladenjska podvojitev. Glasovni predložek (protetični samoglasnik). Elizija. Apokopa.
• Prozodijske značilnosti italijanskega jezika. Naglaševanje besed. Zlogovanje. Stavčna intonacija. Ritem. Premori. Register. Barva in frekvenca glasu.
• Fonetična transkripcija.
• Kontrastivna fonematika. Kontrastivna analiza italijanskega in slovenskega glasovnega sistema. Transfer. Interferenca.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce;
Dvopredmetna smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaItalijanska književnost in film | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-2-O-0528-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Teoretični pregled (zgodovinski in metodološki) odnosa med filmom in literaturo, posebnosti obeh zvrsti, razlike med sliko in besedo.
• Analiza in primerjava različnih literarnih zvrsti (novela, roman, gledališka igra, …), semantičnih in stilističnih prvin, pripovednega in filmskega diskurza.
• Filmske priredbe: proces adaptacije literarnih del.
• Pregled italijanske kinematografije: začetki, divizem, obdobje fašizma, Neorealizem (Roberto Rossellini, Vittorio De Sica, Luchino Visconti), 60. leta (Federico Fellini, Michelangelo Antonioni, Marco Ferreri, Marco Bellocchio, Pier Paolo Pasolini, …).
• Moderna in sodobna italijanska kinematografija (Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti, Matteo Garrone, Paolo Sorrentino, …): specifike sodobnega italijanskega filma; vloga režiserja in igralcev.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za nadaljevalce
Predavanja
30
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaSociolingvistika | 6 | SemesterC | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-4-O-0691-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Družbena, kulturna in jezikovna razslojenost. Razmerja med družbenimi in jezikovnimi
strukturami. Razmerja med jezikom in kulturo.
Govorno (komunikacijsko) obnašanje in funkcije jezika v družbi.Etnografija sporazumevanja: študij norm govornega (komunikacijskega) obnašanja v različnih jezikovnih skupnostih (govorno obnašanje kot sistemska sestavine kulture; njegove funkcije v holističnem kontekstu kulture; govorno obnašanje v posebnih kulturnih kontekstih; opis in analiza dejavnikov in mehanizmov, ki urejajo oz usmerjajo govorno obnašanje).
Stališča in percepcije o jezikih oziroma jezikovnih skupnostih in govorno (komunikacijsko) obnašanje.
Jeziki v stiku in govorno (komunikacijsko) obnašanje v večkulturnem kontekstu.
Družbeni položaj italijanskega jezika v primerjavi z drugimi jeziki v Republiki Italiji (državni jezik, uradni jeziki, avtohtoni manjšinski jeziki, jeziki drugih etničnih skupin, živečih na ozemlju Republike Italije).
Položaj italijanskega jezika v zamejstvu, s poudarkom na položaju italijanskega jezika v Republiki Sloveniji (posebne pravice italijanske narodne skupnosti). Ohranjanje italijanskega jezika v izseljenstvu.
Italijanski jezik v stiku - stik italijanskega jezika z jeziki sosednjih narodov in z jeziki v mednarodnem prostoru.
Modeli dvojezične/večjezične in medkulturne vzgoje in izobraževanja. Dvojezičnost/večjezičnost v Republiki Italiji. Dvojezična vzgoja in izobraževanje ter avtohtoni manjšinski jeziki v Republiki Italiji (Trentino-Alto Adige, Valle d'Aosta, Friuli-Venezia Giulia).
Dvojezični italijansko-slovenski model v Slovenski Istri. Učenje italijanščine v Republiki Sloveniji izven narodnostno mešanega območja Slovenske Istre.
Položaj jezikov v Evropski zvezi in širšem mednarodnem prostoru. Pravni vidiki in vidiki rabe.
Metodologija v sociolingvističnih raziskavah.
Stopnja
1.
Letnik
4.
Modul / Smer
Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce
Predavanja
45
Seminarji
15
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaMedkulturni vzorci sporazumevanja in jezikovni portfolijo | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-4-O-1540-3 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v teorijo komunikacije: temelji medkulturne komunikacije, vpliv kulture, socioloških in psiholoških dejavnikov (skupine, podskupine in identiteta; pomen družbenega konteksta v komunikaciji; vrednote, percepcija, stereotipi in predsodki); fizični in psihološki vpliv okolja na govorca.
Komponente medkulturne jezikovne komunikacije: jezikovna, sporočanjska, strateška kompetenca, kinezična in prosemična izraznost, intencionalnost sporočanjskega učinka, posebnosti jezika stroke, spremenljivke sporočanjskega dejanja (acts) in ravnanja (events). Izbrana področja (domains) uresničevanja medkulturne jezikovne komunikacije.
Ubesedovanje različnih sporočil, spremenljivost neverbalnih sporočil; prilagoditev novi kulturi, proces inkulturalizacije in akulturizacije, faze kulturnega šoka; bariere v medkulturni komunikaciji (nestrpnost; podobnosti in razlike; etnocentrizem; stereotipi, predsodki in rasizem);
Jezik, zvrsti in registri; jezikovne ravni po Frameworku; oris kompetentnega govorca. Kazalniki medkulturne jezikovne sposobnosti.
Samovrednotenje jezikovne in medkulturne sposobnosti. Jezikovni portfolijo – pot k avtonomnemu učenju jezikov. Učno okolje, (samo) opazovanje in (samo) vrednotenje kulturne izkušnje.
Stopnja
1.
Letnik
4.
Modul / Smer
Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce
Predavanja
Seminarji
15
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaJeziki kot medkulturna izkušnja | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-4-O-1541-3 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
a) Jezik in družba
Jeziki, sredstvo za uspešno komuniciranje in medsebojno zbliževanje ter razumevanje v odprtem geografskem in družbenem prostoru mobilnosti ljudi in blaga; medkulturna jezikovna komunikacija kot prenos jezikovnih vsebin in razmerij med govorci, kot obvladovanja jezikovnih znanj in spretnosti, kot antropološko označeno sredstvo sporazumevanja. Poznavanje pravil jezikovnega sporočanja in uzaveščanje kulturne komponente teh pravil Jezik kot prenosnik miselnih funkcij, kot sredstvo, ki oblikuje abstraktne sisteme vrednot in identitet ter sredstvo, ki udejanja kulturno okolje, produkt in vrednost.
b) Govorec v večkulturnih družbah
Jezikovno sporočanje - soočanje različnih resničnosti, ki nas obdajajo. Empatija ali vživljanje v resničnosti, pogoji razumevanja in sporazumevanja med ljudmi. Primarna (v družini) in sekundarna socializacija (v družbi), terciarna socializacija kot nadgradnja prvih dveh v sposobnosti vrednotenja in soočanja svojih vedenj in vrednot z drugimi / tujimi. Etnocentrizem in identifikacije. Teorija etnolingvistične identitete.
Kultura kot proizvod duha: akademska kultura v povezavi z nastajanjem navad, odnosov, pravil in ravnanj v družbi (antropološka sestavina kulture). Učenje / poučevanje jezika in razumevanje “visoke “ kulture (Civilizacij,Civilisation, Landeskunde, Civiltà). Splošni cilji uzaveščanja kulture (matične, druge, tuje) pri poučevanju jezikov. Družbeni vidik jezikovnih procesov na stičnih območjih (tipologije)
c) Jezikovno/komunkacijsko prilagajanje
Strategije jezikovnega /komunikacijskega prilagajanja: komunikacijski pristop sodobnih metod poučevanja jezika, središčna vloga jezikovnih sredstev v različnih sporočanjskih položajih ter način njihove uporabe. Nadgradnja komunikacijskega pristopa z »vedenjsko kulturo« (»behavior culture«). Novo videnje kulture kot razlike in stičnosti med posameznimi kulturnimi okolji. Uporaba prenosnikov miselnih funkcij kulturnih vedenj in ravnanj (percepcija in aktivna raba medkulturne jezikovne komunikacije, oblikovanje dejavnih in strpnih razmerij in odnosov udeležencev v njej, uporaba varoval in spodbud pri vključevanju vanjo, ipd.) in razvoj prenosnikov samih kot sredstva komuniciranja in ravnanja v procesu nastajanja kulturnega spomina. Kulturni spomin kot rezultat dejavne uporabe jezikovnih sredstev, s pomočjo katerih nastaja kulturna izkušnja, osnova za nadaljnji razvoj odnosov med posamezniki in skupinami.
d) Ekonomski vidik jezika
Jezik in ekonomija – ekonomski parametri jezika (normativni in subjektivni). Vpliv ekonomskih spremenljivk na stališča posameznika do specifičnega jezika in s tem tudi stališča do skupnosti, ki ta jezik govori. Ekonomske prednosti medkulturne jezikovne komunikacije, učenje kot vlaganje v človeški kapital. Večjezičnost in ekonomija (vrednost jezikovne raznolikosti, vrednost medskupinske komunikacije, vrednost jezikovne vitalnosti; stroški; koristi). Medkulturna komunikacija kot sposobnost gibanja skozi kulturne ovire v delovnem procesu, sposobnost razvijanja in ohranjanja posebnosti in prilagajanja skupnemu. Medkulturna jezikovna komunikacija - vedenje o različnosti poslovnih razmerij in delovnih odnosov ter vedenje, kako potekajo procesi, ki urejajo na tem področju kulturne različnosti. Jezik in globalizacija.
Stopnja
1.
Letnik
4.
Modul / Smer
Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaItalijansko jezikoslovje - dialektologija | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-4-O-0571-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predstavitev osnovnih definicij, pojmov in specifičnega izrazoslovja, povezanega z vsebino predmeta.
Razlaga pojmov in definicij kot dialektologija (veja jezikoslovja), dialektolog, narečna skupina, narečje, podnarečje, narečni govor, narečni govorec.
Prikaz klasične delitve italijanskih narečij na severnoitalijanske in južnoitalijanske dialekte na podlagi jezikovnih – narečnih značilnosti.
Prikaz jezikovne slike Italije in seznanitev z osnovnimi značilnostmi narečnih skupin.
Seznanitev z različnimi metodami zbiranja in proučevanja narečnega gradiva.
Definicija diahronega in sinhronega raziskovanja narečnih govorov.
Pregled del pomembnejših italijanskih dialektologov.
Prikaz ALI-ja – Atlante linguistico italiano in nekaterih drugih ligvističnih atlasov, ki beležijo italijanska narečja in njihovo besedje (npr. IbLA – Atlante linguistico istroveneto).
Seznanitev s predpogoji in osnovnimi značilnostmi izvajanja narečne terenske raziskave.
Prikaz strukture tipične vprašalnice za terensko raziskovanje in osnovnih semantičnih polj, ki jih po navadi vprašalnica zajema. Razlaga definicije »idealnega« informanta − narečnega govorca.
Seznanitev z osnovnimi znaki fonetične pisave.
Argumentiranje koncepta izumiranja in spreminjanja narečij.
Prikaz posebnosti sardščine in furlanščine, dveh romanskih, ne-italijanskih idiomov.
Razlaga romanskih (predbeneški govori, istriotščina, istroromunščina, istrobeneščina, standardna in knjižna italijanščina) in slovanskih govorov v Istri ter prikaz jezikovne slike Istre.
Prikaz avtohtonih, istriotskih (predbeneških) govorov in uvoženega, istrobeneškega narečja.
Seznanitev z izumrlimi različicami predbeneškega govora; istriotščina, tergestinščina in veljotščina.
Specifičnost istrskoslovenskega prostora; sovplivanja istrskoslovenskih in istrobeneških govorov v Istri; sobivanje dveh narečnih skupin v Istri.
Seznanitev s pojmoma večjezičnost in dvojezičnost – diglosija.
Razlaga pojma sovplivanje ali interferenca, ki se odraža na različnih jezikovnih ravninah.
Opredelitev pojmov prevzeta beseda – izposojenka, tujka in kalk.
Razlaga pojmov benečanščina, beneščina in istrobeneščina.
Seznanitev z istrobeneškimi govori v Istri in prikaz pomembnejših narečnih slovarjev.
Stopnja
1.
Letnik
4.
Modul / Smer
Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Študent ima osnovna predznanja, ki jih je pridobil pri predmetu Uvod v romansko jezikoslovje. Razume koncept knjižnega ali literarnega jezika in drugih jezikovnih zvrsti. Pozna zgodovino italijanskega jezika in jo zna povezati z narečno raznolikostjo v Italiji.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaLeksikografija in leksikologija italijanskega jezika | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-2-O-0529-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Predstavitev osnovnih metodoloških izhodišč in terminologije, ki se uporablja na področju leksikologije in leksikografije.
• Besedišče italijanskega jezika: sestava v obliki diahronega prikaza po posameznih stoletjih (latinska osnova, grški in latinski prevzetki in tujke iz drugih jezikov ter bogatitev besedišča iz narečij).
• Besedotvorje: morfemska struktura besede (podstava, predpone, pripone) in pravila tvorbe izpeljank iz različnih besednih vrst (premene korena, omejitve).
• Pripone za tvorbo čustveno zaznamovanih besed (manjšalnice, slabšalnice, večalnice) in nekaj načel za sestavljenke, zloženke, sklope in krne. Pregled predpon grškega, latinskega ali tujega izvora.
• Leksikologija: struktura slovarja, tipi slovarjev in korpusno načrtovanje. Praktično delo s slovarji različnih vrst kot virom informacij za rabo pri učenju in poučevanju jezika ter prevajanju.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce
Predavanja
30
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Znanje italijanščine na nivoju B1.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaModerni italijanski jezik 1 | 6 | SemesterC | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-3-O-0353-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Učenje in poučevanje jezikov; medkulturna sporazumevalna zmožnost (Bennettov model), pravopis, grafični naglas, očlenjeni in neočlenjeni predlogi; italijanski časi in načini, oblike in raba sedanjika.
• Italija se predstavi: kako se vidimo, kako nas vidijo; statistični podatki; stereotipi; oglaševanje; igre na srečo; jezik v oglaševanju; oblike in raba preteklikov (passato prossimo in imperfetto), poudarjeni in nepoudarjeni zaimki, kazalni zaimki.
• Portreti: opis oseb; biografije znanih Italijanov; opis italijanskih krajev; jezik umetnosti; oblike in raba preteklika (passato remoto)
• Italijanski jezik: vplivi drugih jezikov; jezik mladih; narečja; administrativni jezik; oziralni zaimki; časi in raba konjunktiva
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za začetnike
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
60
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
180
Pogoji za vključitev
Učenje jezika temelji na srednješolskem predznanju (nivo B1/B2).
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaModerni italijanski jezik 2 | 6 | SemesterC | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-2-O-0498-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Ekonomija in zaposlovanje: poklici, zaposlitev za določen čas; beg možganov; sužnji tehnologije; italijansko visoko šolstvo; jezik ekonomije; oblike in raba dveh pogojnikov (condizionale semplice in composto); sosledje časov; particella pronominale »ne«; oblike in raba dveh konjunktivov (congiuntivo presente in passato).
• Hrana za možgane: zakaj brati, zakaj pisati; sodobna umetnost; znanost in gledališče; jezik znanosti; biti »povezan«; oblike in raba prihodnjih časov (futuro semplice in composto); trpni način; oblike in raba dveh konjunktivov (congiuntivo imperfetto in trapassato); nedoločni pridevniki in zaimki.
• Bratje Italije: združitev Italije in njene posledice; jezik opere; Garibaldi in izkrcanje Tisočih; problem Juga; problem severa; uporaba ločil; oblike in raba neosebnih glagolskih oblik.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za nadaljevalce;
Dvopredmetna smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
60
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
180
Pogoji za vključitev
Učenje jezika temelji na srednješolskem predznanju (nivo B1/B2).
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaModerni italijanski jezik 3 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-3-O-0503-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Študent/ka poglablja poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti skozi besedila z raznovrstnimi vsebinami: Italijanska kinematografija skozi čas; Italija in njene značilnosti; Stičnosti in razlike med severom in jugom; Italijanska kancona. Ob delu z besedili poglablja poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti.
Jezikovna načela in zakonitosti
• študent/ka spoznava in ustrezno uporablja oblike in sporočanjske funkcije besednih vrst drugega (tujega) jezika;
• s pregibanjem glagola študent/ka upoveduje dejanja, stanja in dogodke, pri čemer upošteva optiko videnja dejanja (glagolski vid), časovno umeščenost dejanja (v pravo sedanjost, razširjeno sedanjost, preteklost, prihodnost in zunajčasovnost), časovno vezanost dejanj (istodobnost, zadobnost, preddobnost in časovno nevezanost glede na glavno dejanje), tip dejanja (enkratno/ponavljalno, stanje/aktivnost, dejanje s končnim ciljem/dejanje brez cilja, prehodno/neprehodno) in modalnost dejanj (realnost/nerealnost, namišljenost, želenost). Uporablja ustrezne osebne in neosebne glagolske oblike in določa vršilca dejanja, nosilca dejanja (tvornik, trpnik) ter posplošitev dogajanja;
• študent/ka upoveduje v obliki prostih in zloženih stavkov, pri čemer uporablja pravilni besedni red, vrsto diskurza (direktni govor, poročani govor), sosledje časov v različnih zunajjezikovnih kontekstih. Študent/ka bo razvijal zavest o razlikah pri upovedovanju in oblikovanju časovnih odnosov v maternem in tujem jeziku.
Struktura besedila
• študent/ka analizira strukturo besedila v okviru pogojev besedilnosti po DeBeaugrande/Dresslerju (kohezija, koherenca, namenilnost, sprejemljivost, sporočilnost, ustreznost situaciji in govornemu položaju, medbesedilnost), upošteva sobesedje in razvija sposobnost načrtovanja in izdelave daljših besedil o samostojnem raziskovalnem delu;
• študent/ka preučuje posebnosti različnih besedil in razvija sposobnost samostojnega branja in razumevanja ter ustnega in pisnega sporočanja
•študent/ka razvija sposobnost selektivnega in globalnega pristopa k besedilu, podajanja globalne vrednosti besedila, spretnost izluščenja teme besedila, njegove temeljne misli, obdelave podatkov, razvija kritičen odnos do besedila in sposobnost utemeljevanja.
Pragmatična načela in zakonitosti
• študent/ka preučuje in ustrezno uporablja fraze, tujke, vljudnostne oblike, okrajšave, pri čemer upošteva kulturo govorcev tujega jezika, register sporočanja, obliko sporočanja (pisno in ustno), zvrst jezika (standardna oblika, žargon, besedišče in sintaksa jezika stroke: politični, poljudnoznanstveni, poslovni, novinarski jezik, ipd.).
Osnove prevajanja
Študent/ka spoznava osnove prevajanja kot primerjalni pristop obravnave besedila v prvem in drugem, tujem jeziku. Pri tem opazuje kontrastivne terminološke principe razvrščanja splošnega besedišča.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Enopredmetna smer: Modul za nadaljevalce
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
60
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
180
Pogoji za vključitev
Učenje jezika temelji na srednješolskem predznanju (nivo B1/B2).
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaMultimedijske in učne tehnologije pri poučevanju italijanščine | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-4-O-0689-3 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Poučevanje in učenje jezikov s pomočjo računalnika: teoretična izhodišča in umestitev glede na druge metode in oblike dela.
Uporaba softwara za razvijanje različnih jezikovnih spretnosti: word processor, hiperteksti, jezikovni tečaji na zgoščenkah.
Internet in možnosti, ki jih ponuja za učenje in poučevanje jezikov. Nabor internetnih naslovov in tečajev, ki so dostopni na medmrežju. Analiza posameznih vsebin.
Organizacija in kontestualizacija informacij pri hipertekstih.
Avtorski sistem in njihova uporaba.
Uporaba računalnika za preverjanje znanja.
Kriteriji izbire primernih učnih tehnologij za rabo pri pouku.
Izobraževanja preko interneta: samoizobraževanje in pomen razvijanja samostojnega učenja pri učencu/ki/ študentu/ki.
Vključevanje sodobnih tehnologij v različne faze učne ure.
Priprava in analiza učnih ur s pomočjo sodobne tehnologije.
Stopnja
1.
Letnik
4.
Modul / Smer
Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce
Predavanja
15
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
Osnovno znanje iz rabe računalnika (word, elektronska pošta).
Osnovno znanje iz glotodidaktike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika | VrstaUNI | Ime predmetaSlovnica italijanskega jezika 4 - kontrastivna analiza | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ITA-U-4-O-1462-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v kontrastivno analizo. Osnovna strokovna terminologija.
Razvijanje temeljnih metakompetenc s področja jezikoslovja in kontrastive.
Pregled kontrastivnih vsebin po posameznih jezikovnih ravneh, od glasoslovja, pravopisa, oblikoslovja, skladnje do pomenoslovja.
Razvijanje občutljivosti za jezikovne strukture italijanskega in slovenskega jezika in predvidevanja kontekstov, v katerih se pojavlja negativni prenos oblik, struktur in konceptov iz slovenščine v italijanščino.
Stopnja
1.
Letnik
4.
Modul / Smer
Modul za začetnike; Modul za nadaljevalce
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Sporazumevalna kompetenca na ravni, ki študentu omogoča spremljanje pouka in opravljanje obveznosti v italijanskem jeziku.
Jezikovna in metajezikovna kompetenca v italijanskem in slovenskem jeziku vsaj na ravni B2.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika, pedagoški | VrstaMAG | Ime predmetaDidaktika italijanskega jezika | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-2-PITA-M-1-O-0687-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Kontekst pouka drugega/tujega jezika
Učni načrt, letni delovni načrt, silabus, učni cilji in potrebe učencev, vloga učitelja jezikov.
Metodologija
Jezikovne spretnosti; slovnica: analitično branje in razvoj jezikovne kompetence; besedišče: leksikalni pristop; kultura.
Viri
Učbenik, informacijsko-komunikacijske tehnologije, ostala učna sredstva in viri.
Načrtovanje
Učni cilji, vsebina, organizacija didaktične enote in učne ure.
Uvod v izvedbo pouka
Učna priprava, interakcija z učenci, delo v razredu, jezik.
Samostojno učenje
Učenčeva samostojnost, delo doma, projekti, sodelovalno učenje, portfolio, virtualna učna okolja, izvenšolske dejavnosti.
Učiteljev profesionalni razvoj
Programi stalnega strokovnega spopolnjevanja, vrste in instrumenti samorefleksije. Strategije prilagajanja novim družbenim in izobraževalnim kontekstom (npr. migracije, umetna inteligenca).
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
90
Samostojno delo študenta
30
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programItalijanistika, pedagoški | VrstaMAG | Ime predmetaDidaktika strokovnih jezikov | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-2-PITA-M-0-I-1600-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v didaktiko jezikov stroke.
• Glotodidaktika in njej stične znanosti. Interdisciplinarnost glotodidaktike.
• Zgodovinski pregled metod in pristopov k učenju in poučevanju drugih/tujih jezikov. Potreba po specifičnem poučevanju strokovnih jezikov.
• Sporazumevanje znotraj jezika stroke: jezikovna zmožnost, pragmatična, družbeno-jezikovna, medkulturna in kognitivna razsežnost.
• Značilnosti znanstveno-strokovnega diskurza z vidika besediloslovja, skladnje, besedišča, fonologije in nebesednega posredovanja/sprejemanja sporočil (grafi, formule, diagrami ipd.)
• Posebnosti jezika turistične stroke, geografije in zgodovine ter poslovnega jezika.
Učenje in poučevanje jezikov stroke.
• Pristopi, tehnike in strategije učenja/poučevanja in vrednotenja jezika stroke. Problemsko in sodelovalno učenje.
• Razvijanje jezikovnih spretnosti: poslušanje, govorjenje, govorno sporazumevanje, branje in pisanje. Tehnike razvijanja posameznih spretnosti.
• Usvajanje strokovnega besedišča.
- Usvajanje specifičnih jezikovnih struktur.
- Sporočanjske funkcije v jezikih stroke.
- Medkulturna vzgoja.
- Delo s strokovnim besedilom.
Učni viri in sredstva.
- Učbenik: zasnova in funkcija. Učbeniški komplet, učni seti in druga pomožna učna gradiva.
- Oblikovanje dodatnih učnih gradiv. Oblikovanje manjših korpusov.
- Učna tehnologija in učna sredstva pri pouku jezikov stroke; fonolaboratorij in videotehnika; računalnik in IKT.
- Uporaba korpusov.
- Multimedijski pristop pri poučevanju jezika stroke.
Makro in mikroartikulacija učnih vsebin.
- Načrtovanje pouka na makro in mikro ravni.
- Kurikul jezika stroke: cilji, vsebina, standardi znanja.
- Učna enota in učna ura, različni tipi učnih ur.
Vrednotenje in samovrednotenje znanja jezikov stroke.
- Analitično in številčno ocenjevanje in spremljanje napredka pri pouku jezika stroke.
- Samovrednotenje učenčevih dosežkov. Spremljanje in načrtovanje poti do znanja. Splošne in specifične sposobnosti učenca, raven dosežkov.
Aplikacija teorije v praksi.
Usposobljenost učitelja jezika stroke: strokovna in pedagoško-didaktična. Zmožnost odločitve za glotodidaktični pristop, metode in tehnike učenja/poučevanja, ki najbolj ustrezajo stopnji, ravni in interesom vključenih v pedagoški proces. Značajske in privzgojene lastnosti uspešnega učitelja jezika stroke.
Pisanje učnih priprav.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
30
Samostojno delo študenta
15
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programKomuniciranje in mediji | VrstaUNI | Ime predmetaMedkulturno komuniciranje | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-KM-U-3-O-1652-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Sodobni koncepti, teorije in prakse medkulturne komunikacije.
• Aktualne dileme, problemi in možnosti restive.
• Vpliv kulture na komuniciranje.
• Medkulturna, multikulturna, transkulturna komunikacija.
• Prilagajanje na tuje kulturno okolje.
• Odzivanje na medkulturne razlike.
• Identitete vs. identifikacije v komunikacijski sferi.
• Integracija in inkluzija.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Enopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programKomuniciranje in mediji | VrstaUNI | Ime predmetaSkupnostni mediji | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-KM-U-0-I-1656-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Pojmovni aparat - skupnostni mediji kot neprofitni in alternativni mediji.
• Skupnostni mediji, skupnost in družbena gibanja.
• Skupnostni mediji, transnacionalno in interaktivno delovanje.
• Skupnostni mediji, politike in prakse vključevanja/izključevanja.
• Reprezentacije in kontekstualizacije skupnostnih medijev.
• Strategije poročanja o družbenih gibanjih – primeri različnih praks.
• Kontekstualni okvirji skupnostnih medijev - globalizacija, človekove pravice, marginalizacija.
• Izbrane študije primerov na temo delovanja skupnostnih medijev v Sloveniji in v različnih delih sveta.
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Enopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programKomuniciranje in mediji | VrstaMAG | Ime predmetaAntropologija medijev | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-2-KM-M-0-I-1696-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Antropološko raziskovanje in razumevanje medijev in komuniciranja danes velja, poleg dominantnega komunikološkega in kulturološkega, za enega izmed najbolj uveljavljenih disciplinskih orientacij pri preučevanju medijskih pojavov in komunikacijskih praks. Antropologi menijo, da resnično razumevanje in dokumentiranje družbenih procesov kulturne produkcije, kamor vsekakor sodi tudi medijska produkcija in konsumpcija, zahtevata etnografski pristop. Prakticiranje terenskega dela, ki ga je mogoče kombinirati z drugimi kvalitativnimi in tudi kvantitativnimi metodami, je še vedno najboljši način empiričnega raziskovanja za antropologe, sociologe, etnologe, komunikologe in sorodne družboslovne in humanistične profile pri njihovem ukvarjanju z družbenimi realnostmi v njihovih najbolj raznolikih reprezentacijah in manifestacijah. V ospredju podajanja snovi bodo torej antropološke konceptualizacije medijev in komuniciranja ter njihovi neposredni epistemološki, metodološki in konceptualni prispevki, zlasti pa njihova stalna težnja, da korespondirajo z empirično realnostjo oziroma najdevajo svoja izhodišča ključno v konkretnih medijskih in komunikacijskih praksah tako v lokalnem, regionalnem, nacionalnem ali globalnem okviru.
Študentje bodo seznanjeni z naslednjimi temeljnimi antropološkimi teorijami, koncepti, pristopi in metodami, ki so osnova vsake antropološke imaginacije medijev in komunikacijskih tehnologij: medijska kultura, medijska etnografija, medijska ekologija, medijski teren, refleksivnost, rurbanost, glokalnost, liminalnost, družbena interakcija, družbena transakcija, mreža vs družba vs communitas, komunikacijsko razmerje, komunikacijska praksa, medijska kreolizacija, novinarski šesti K (kvaliteta), holizem, medijski akter, medijska reprezentacija, medijska ritualizacija, medijska mitologizacija, medijska krajina, emski vs etski pristop, idr.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
135
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programKulturni študiji in antropologija | VrstaMAG | Ime predmetaUprizarjanje in kultura | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-2-KŠA-M-2-O-1470-6 | KLASIUS-P-1603 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Ta predmet študente uvede na področje uprizoritvenih študijev, ki interdisciplinarno preučujejo raznovrstne kontekste in oblike uprizarjanja v kulturi. Uprizoritveni študiji igro /uprizarjanje obravnavajo kot konstitutivni element kulture, kot ustvarjalno in samoaktualizacijsko dejavnost (uprizarjanje kot umetniška in/ali ritualna praksa; kot pedagoška/kreativno-terapevtska modaliteta), kot strukturni princip medosebnih in družbenih interakcij ter kot komunikacijsko strategijo, ki se udejanja na različnih nivojih vsakdanjega življenja.
Seminar se osredotoča na tiste vidike uprizarjanja v kulturi, ki jih študenti izberejo v skladu s svojimi študijsko-raziskovalnimi zanimanji. Slednja so lahko bolj antropološko ali kulturološko orientirana, v obeh primerih pa fokusirana na uprizoritveno razsežnost obravnavanih fenomenov.
Stopnja
2.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
135
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaManagement | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1268-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v management – osnovna terminologija in razvoj managementa.
2. Okolje managementa.
3. Planiranje in odločanje.
4. Organiziranje in viri.
5. Vodenje in motiviranje.
6. Kontroliranje in uspešnost.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v mikroekonomijo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1269-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnovni koncepti mikrekonomije.
2. Teorija povpraševanja.
3. Teorija proizvodnje.
4. Teorija stroškov.
5. Parcialno tržno ravnotežje.
6. Analiza delovanja podjetja v razmerah popolne konkurence.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaŠtudijski in IKT praktikum | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1335-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Študij na UP FM (predstavitev organizacije, načinov dela, komuniciranja)
2. Pisanje študentskih nalog
3. Raba znanstvenega aparata
4. Učinkovite učne strategije, management časa
5. Iskanje podatkov na spletu: uporaba Google nastavitev; iskanje učnih gradiv po bazah podatkov (COBISS, baze člankov); uporaba oddaljenega dostopa.
6. Iskanje in prenos podatkov statističnih uradov (SURS, Eurostat) za nadaljnjo obdelavo v programu za delo s preglednicami.
7. Program za delo s preglednicami (LibreOffice Calc/MS Excel): delovni listi, povezovanje delovnih listov, oblikovanje celic, tabel/pogojno oblikovanje; osnovne matematične operacije in osnovne funkcije;
8. izdelava grafičnega prikaza podatkov in delo s podatki (razvrščanje, delne vsote, filtriranje).
9. Program za urejanje besedila (LibreOffice Writer/MS Word): urejanje dolgega besedila; uporaba/urejanje slogov; vstavljanje odsekov, različno številčenje strani; uporaba napisov; navzkrižno sklicevanje; izdelava kazal in seznamov; sprotne opombe; noga/glava dokumenta; sledenje sprememb.
10. Program za predstavitve (LibreOffice Predstavitve/MS PowerPoint): značilnosti učinkovitih predstavitev; delo s predlogami/urejanje predlog (Matrica).
11. Medsebojno povezovanje in prenos vsebin ter izvoz v različnih formatih.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
30
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaPoslovno komuniciranje | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1271-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev pojma komuniciranje in poslovno komuniciranje.
2. Medosebno komuniciranje.
3. Neverbalno komuniciranje.
4. Organizacijsko (interno) komuniciranje.
5. Komunikacijske veščine za poslovni svet.
6. Digitalni, družbeni in vizualni mediji v poslovnem komuniciranju.
7. Komuniciranje v timih in skupinah.
8. Reševanje konfliktov v organizaciji.
9. Medkulturno poslovno komuniciranje.
10. Načrtovanje komunikacijskih strategij in analiza komunikacijskih vidikov organizacije.
11. Etika v poslovnem komuniciranju.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaMatematika za management | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1272-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Elementarne in nekatere pomembnejše funkcije v ekonomske teoriji, njihove lastnosti in grafi (linearne in kvadratne funkcije, polinomi, racionalne funkcije, , eksponentne in logaritemske funkcije).
2. Odvod funkcije in njegova uporaba.
3. Matrike, operacije med njimi in reševanje matričnih enačb.
4. Zaporedja (osnovne lastnosti, aritmetično in geometrijsko zaporedje), vrste, geometrijska vrsta.
5. Osnovni pojmi poslovne matematike, navadni in obrestno obrestni račun.
6. Zgledi iz poslovne matematike (vloge, rente, krediti.).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v poslovno angleščino | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1273-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Povzemanje in pisanje zapiskov.
2. Poslovni sestanki.
3. Predstavitve.
4. Pogajanja.
5. Poslovni bonton in kulturne prepreke.
6. Poslovanje v…
7. Poslovne/ekonomske knjige, časopisi in internetni viri.
8. Podjetniške in ekonomske teme.
9. Evropski življenjepis.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove statistike | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1274-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev temeljnih pojmov statistične analize ter pomen statistike v informacijski družbi.
2. Potek statističnega proučevanja (značilnosti in načini zbiranja primarnih podatkov).
3. Pomen in uporabnost sekundarnih podatkov ter predstavitev izbranih podatkovnih virov.
4. Relativna števila: vrste relativnih števil (strukture, koeficienti, enostavni in skupinski indeksi) in izračun, grafično prikazovanje, uporabnost v praksi.
5. Frekvenčna porazdelitev, ranžirna vrsta in kvantili.
6. Normalna porazdelitev, njene lastnosti in uporaba.
7. Mere srednjih vrednosti.
8. Mere variabilnosti in koncentracije.
9. Korelacijska in regresijska analiza.
10. Analiza časovnih vrst (enostavni kazalci dinamike, linearni trend in izvedene časovne vrste).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaUrejenost organizacije | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1275-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnove organizacijskih ved, razvoj organizacij v 20. stoletju do danes (od mehanističnih do organskih organizacij).
2. Urejenost in tipične strukture organiziranosti (primeri iz Slovenije in EU).
3. Medorganizacijske povezave.
4. Digitalizacija poslovnih procesov in vpliv komunikacijskih tehnologij na organiziranost.
5. Spreminjanje organiziranosti.
6. Managerske metode in tehnike pri urejanju organizacij in vodenju procesov.
7. Razvoj in opredelitev virtualne organiziranosti.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v makroekonomijo | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1276-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev makroekonomije, problemov, ciljev, temeljnih makroekonomskih agregatov.
2. Agregatna ponudba in agregatno povpraševanje.
3. Potrošnja, varčevanje, investicije, poraba države, neto izvoz.
4. Analiza povezav med osnovnimi makroekonomskimi agregati (model multiplikatorja, inflacija, Phillipsova krivulja itd).
5. Trg dela in teorija brezposelnosti.
6. Denar (monetarna politika), funkcije denarja, količina in obtočna hitrost denarja, povpraševanje in ponudba po denarju, bančni sistem in kreiranje denarja, denarni trg.
7. Javne finance in fiskalna politika.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaPravni sistemi | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1277-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Sistemizacija prava – temeljne razvrstitve: kontinentalno pravo-common law; javno pravo – zasebno pravo; materialno pravo-procesno pravo; mednarodno pravo-državno pravo.
2. Vpogled v različne pravne sisteme, obravnavanje njihovih temeljnih razlik in značilnosti.
3. Pravni subjekti: značilnosti pravnih in fizičnih oseb, pravne in poslovne sposobnosti pravnih subjektov in sistematizacija pravnih oseb.
4. Pravni viri, njihove značilnosti, vrste in delitev: struktura; zakon, podzakonski viri, običaj, etika, morala.
5. Pravne panoge in njihove temeljne značilnosti s poudarkom na dveh skupinah: ustavnega in upravnega ter pravu EU; pogodbenega in gospodarskega prava v okviru civilnega prava.
6. Ustavno pravo, pravo EU in upravno pravo. Pojem in pomen ustavnega prava. Pravo EU in njegova implementacija v pravni red države. Administrativne institucije in njihove pristojnosti na lokalni in državni ravni.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
20
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaAngleščina za management in marketing | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1278-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Poslovne teme.
2. Jezik oglaševanja in marketinga.
3. Pomembne organizacije in posamezniki v managementu.
4. Pomembni posamezniki v marketingu.
5. Marketinške teme.
6. Teme s področja managementa
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v marketing | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-1-O-1279-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Razvoj in opredelitev marketinga (trženja).
2. Temeljni marketinški (tržni) koncepti.
3. Tržno okolje: analiza notranjega in zunanjega okolja.
4. Vedenje potrošnikov v procesu nakupnega odločanja: opredelitev vedenja potrošnikov, dejavniki, ki vplivajo na vedenje potrošnikov v procesu nakupnega odločanja, spremembe vedenja potrošnikov kot posledica dogodkov v okolju (gospodarska kriza, pandemija covid-19, podražitve na trgu pogonskih goriv, živilskih izdelkov...).
5. Tržno raziskovanje: proces tržnega raziskovanja.
6. Segmentiranje in pozicioniranje na trgu.
7. Definiranje ključnega kupca (''user persona''): proces definiranja in pristop k definiranju ključnega kupca.
8. Trženjski splet: 4P in 7P.
9. Blagovna znamka: osnovni koncepti blagovne znamke in njeno upravljanje.
10. Digitalni marketing in digitalni trendi v marketingu (trženju).
11. Razsežnosti etike pri trženju izdelkov/storitev.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaManagement ustvarjalnosti in inoviranja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1280-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnovni pojmi, povezani z ustvarjalnostjo v inovativni družbi.
2. Metode identifikacije inovacijskih priložnosti.
3. Ustvarjalno razmišljanje in reševanje izzivov.
4. Ocena izvedljivost in tržni potencial novosti.
5. Sodobni pristopi razvoja inovativnih proizvodov.
6. Tehnologija kot pospeševalec razvoja.
7. Obvladovanje scenarijev prihodnosti.
8. Praktični vidiki varovanje know-howa in intelektualne lastnine.
9. Ustvarjalni procesi in motiviranje zaposlenih.
10. Osnove inovacijskih in RR strategij v organizaciji.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaPoslovne finance | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1281-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Poslovne finance in finančno okolje podjetja.
2. Časovna vrednost denarja.
3. Financiranje podjetja.
4. Tveganje in donosnost.
5. Strošek in struktura kapitala.
6. Finančna analiza investicijskih projektov.
7. Analiza zakupa.
8. Politika obratnega kapitala.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaRačunovodstvo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1285-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Pojem računovodstva in njegovih sestavnih delov (knjigovodstvo, računovodsko predračunavanje, računovodsko nadziranje, računovodsko proučevanje, računovodsko informiranje).
2. Pravni in strokovni okviri računovodstva (gospodarska zakonodaja in računovodstvo, računovodska zakonodaja, računovodski standardi).
3. Gospodarske kategorije, ki jih računovodstvo spremlja in proučuje (stroški, odhodki, prihodki, poslovni izid, sredstva, obveznosti do virov sredstev).
4. Temeljni računovodski izkazi (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala).
5. Vrednotenje in prevrednotenje gospodarskih kategorij v računovodstvu (pojem, pristop k vrednotenju in prevrednotenju, vrednotenje in prevrednotenje posameznih gospodarskih kategorij).
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaTemelji podjetništva | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1286-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev in vidiki podjetništva: opredelitve podjetnika, podjetnik posameznik in drugi vidiki podjetništva.
2. Namen in problematika razvoja podjetja od nastanka do morebitne podjetniške žetve.
3. Poslovni primeri iz podjetništva, primeri dobrih praks.
4. Izbrane teme iz podjetništva (podjetnik posameznik in psihološke značilnosti v podjetništvu, sociološke značilnosti in podjetniške mreže, start-up podjetništvo, notranje podjetništvo, socialno podjetništvo, družinsko podjetništvo, podporno okolje).
5. Poslovna zamisel in poslovni model: ustvarjalnost in poslovna zamisel; analiza panoge in konkurence; načrt trženja; finančni načrt, organizacijski načrt in management človeških virov; finančni viri; drugi elementi poslovnega modela.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaEtika in kultura v poslovnem svetu | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1288-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvodni del: razgrnitev področja, nameni predmeta in napoved tematik. Pomen zgodovinsko-kritičnega pristopa pri obravnavi etike. Pojasnitev osnovnih pojmov in kategorij: etika, poslovna etika, kultura, poslovni svet.
2. Pojasnitev kulture: nastanek, manifestacije - predvsem vrednote, ravni, raziskave vrednotnih usmeritev, medkulturni stiki.
3. Pojasnitev nastanka etike: zgodovinski kontekst (temelji v antiki - Platon in Aristotel), politični kontekst.
4. Zaton antične etike in nastanek morale v judovsko-krščanski tradiciji. Vloga Svetega pisma pri oblikovanju moralnih kategorij. Judovsko-krščansko razumevanje temeljnih etičnih kategorij: dobrega, pravičnega, svobode … Razumevanje poslovnega sveta v judovsko-krščanski tradiciji.
5. Pomen protestantizma za oblikovanje modernega poslovnega sveta in nastanek nove, protestantske etike.
6. Moralni kontekst nastanka moderne ekonomije: Adam Smith kot moralni filozof in »oče« moderne ekonomije. Premestitev nekaterih bistvenih etičnih elementov, denimo: pravičnost in sebičnost.
7. Kantova etika dolžnosti.
8. Vloga managementa v oblikovanju poslovnega sveta: etični vidiki managerskih teorij od Taylorja do Druckerja.
9. Praktični vidiki poslovne etike; študije primerov.
10. Vrednote posameznika in vrednote organizacije.
11. Vrednote in interesi različnih deležnikov organizacije.
12. Družbena odgovornost podjetja, vključno z dilemami glede odpuščanja zaposlenih.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove raziskovalne metodologije | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1289-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Temeljna vprašanja raziskovanja v družboslovju s poudarkom na managementu in raba znanstvenega aparata.
2. Osnove razumevanja vloge teorije, oblikovanja teorije in empirične raziskave.
3. Paradigme raziskovanje: osnovni pojmi in koncepti.
4. Pristopi k raziskovanju.
5. Vrste raziskav.
6. Raziskovalni problem in vloga ciljev.
7. Oblikovanje hipotez in raziskovalnih vprašanj.
8. Metode zbiranja podatkov: anketa, intervju.
9. Vzorčenje in vzorci.
10. Osnove analize podatkov.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetae-Marketing | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1290-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. E - marketinško načrtovanje.
2. E - marketinške raziskave.
3. E - segmentiranje ter strategije ciljanja, diferenciranja in pozicioniranja.
4. E - marketinški splet.
5. Upravljanje odnosov z e-odjemalci: izgradnja odnosov; deležniki; e-CRM.
6. E-marketing management.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaFinančni trgi, institucije in instrumenti | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1291-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Finančni sistem: struktura, pomen in funkcije.
2. Pomen, funkcije in vrste nacionalnih in mednarodnih finančnih trgov .
3. Finančne institucije in posebnosti njihovega delovanja.
4. Finančni instrumenti.
5. Finančne inovacije.
6. Posebnosti slovenskega in evropskega finančnega trga in institucij.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaTrajnostni projekti v podjetništvu | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1293-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev trajnostnega podjetništva in njegovega pomena za družbo.
2. Družbeni in ekološki vidiki trajnosti obstoječih poslovnih praks.
3. Prepoznavanje in iskanje priložnosti za razvoj trajnostnih poslovnih idej.
4. Crowdsourcing in pomen soustvarjanja pri reševanju družbenih problemov in zagotavljanju trajnostnega razvoja.
5. Opredelitev trajnostne ponudbe vrednosti.
6. Razvijanje trajnostnih projektov po metodologiji dizajnerskega razmišljanja.
7. Analiza poslovnih primerov s področja trajnosti.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaKadrovski management | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1296-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnovni koncepti s področja kadrovskega managementa.
2. Delovno mesto in analiza dela.
3. Načrtovanje kadrov.
4. Pridobivanje in izbor kadrov.
5. Usposabljanje in razvoj kadrov.
6. Spremljanje in razvijanje delovne uspešnosti.
7. Nagrajevanje.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaUvod v management | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1225-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Predstavitev osnovnih pojmov v managementu.
2. Zgodovina managementa.
3. Naloge in vloge managerjev.
4. Deležniki organizacije, njihovi interesei in družbena odgovornost.
5. Kakovost in odličnost poslovanja.
6. Odločanje in urejanje zadev kot nalogi managementa.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
80
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPoslovno komuniciranje | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1226-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev pojma komuniciranje in poslovno komuniciranje.
2. Znotraj in zunaj-organizacijsko komuniciranje.
3. Komunikacijske veščine za managerje.
4. Oblike in kanali komuniciranja v poslovnem okolju.
5. Spretnosti in veščine v pisnem poslovnem komuniciranju.
6. Spretnosti in veščine v govornem poslovnem komuniciranju.
7. Poslovne predstavitve.
8. Digitalni, družbeni in vizualni mediji v poslovnem komuniciranju.
9. Komuniciranje v timih in skupinah, reševanje konfliktov.
10. Etika v poslovnem komuniciranju.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
80
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaMarketing | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1227-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev marketinga.
2. Ustvarjanje zadovoljstva odjemalcev (potreba, želja, zahteva).
3. Analiza marketinških priložnosti (segmentiranje, izbiranje tržnih segmentov, pozicioniranje).
4. Razvijanje marketinških strategij (strategije, marketinški proces).
5. Oblikovanje tržne ponudbe (marketinški splet).
6. Management in izvajanje marketinških programov.
7. Osnove digitalnega marketinga
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaMatematika za management | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1228-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Matematika v managementu - zakaj?
2. Množice, operacije med njimi in številske množice, računski zakoni v realnih številih.
3. Elementarne in nekatere pomembnejše funkcije v ekonomske teoriji, njihove lastnosti in grafi (linearne in kvadratne funkcije, polinomi, racionalne funkcije, , eksponentne in logaritemske funkcije).
4. Odvod funkcije in njegova uporaba.
5. Razmerja in sklepni račun.
6. Zaporedja: osnovne lastnosti ter aritmetično in geometrijsko zaporedje.
7. Vrste, geometrijska vrsta.
8. Matrike, operacije med njimi in reševanje matričnih enačb, uporaba matrik v ekonomiji.
9. Osnovni pojmi poslovne matematike.
10. Navadni obrestni račun.
11. Obrestno obrestni račun.
12. Zgledi iz poslovne matematike (vloge, rente, krediti, …).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
80
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaŠtudijski in IKT praktikum | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1230-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Študij na UP FM (predstavitev organizacije, načinov dela, komuniciranja)
2. Pisanje študentskih nalog
3. Raba znanstvenega aparata
4. Učinkovite učne strategije, management časa
5. Iskanje podatkov na spletu: uporaba Google nastavitev; iskanje učnih gradiv po bazah podatkov (COBISS, baze člankov); uporaba oddaljenega dostopa.
6. Iskanje in prenos podatkov statističnih uradov (SURS, Eurostat) za nadaljnjo obdelavo v programu za delo s preglednicami.
7. Program za delo s preglednicami (LibreOffice Calc/MS Excel): delovni listi, povezovanje delovnih listov, oblikovanje celic, tabel/pogojno oblikovanje; osnovne matematične operacije in osnovne funkcije;
8. izdelava grafičnega prikaza podatkov in delo s podatki (razvrščanje, delne vsote, filtriranje).
9. Program za urejanje besedila (LibreOffice Writer/MS Word): urejanje dolgega besedila; uporaba/urejanje slogov; vstavljanje odsekov, različno številčenje strani; uporaba napisov; navzkrižno sklicevanje; izdelava kazal in seznamov; sprotne opombe; noga/glava dokumenta; sledenje sprememb.
10. Program za predstavitve (LibreOffice Predstavitve/MS PowerPoint): značilnosti učinkovitih predstavitev; delo s predlogami/urejanje predlog (Matrica).
11. Medsebojno povezovanje in prenos vsebin ter izvoz v različnih formatih.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
30
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaStrukturiranje organizacije | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1231-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnove organizacijskih ved.
2. Od mehanističnih do organskih organizacij.
3. Urejenost javnih in zasebnih organizacij.
4. Organizacijske strukture.
5. Medorganizacijske povezave.
6. Vpliv digitalizacije na organiziranost.
7. Management organizacijskih sprememb.
8. Organizacijske metode urejanja organizacij.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
80
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaEkonomsko okolje podjetja | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1232-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnovni koncepti mikroekonomike, teorija povpraševanja.
2. Teorija proizvodnje.
3. Teorija stroškov.
4. Analiza delovanja podjetja v ekonomskem okolju popolne konkurence.
5. Osnovni koncepti makroekonomike, agregatna ponudba in agregatno povpraševanje.
6. Bruto domači proizvod.
7. Inflacija in ekonomska politika.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaRačunovodstvo | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1233-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Pojem računovodstva in njegovi sestavni deli (knjigovodstvo, računovodsko predračunavanje, računovodsko nadziranje, računovodsko proučevanje, računovodsko informiranje).
2. Pravni in strokovni okviri računovodstva (gospodarska zakonodaja in računovodstvo, računovodska zakonodaja, računovodski standardi).
3. Gospodarske kategorije, ki jih računovodstvo spremlja in proučuje (stroški, odhodki, prihodki, poslovni izid, sredstva, obveznosti do virov sredstev).
4. Temeljni računovodski izkazi (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov).
5. Knjigovodski proces (knjigovodske listine in poslovne knjige, dvostavno knjigovodstvo).
6. Osnove vrednotenja in prevrednotenja gospodarskih kategorij v računovodstvu.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPravo za management | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1234-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v pravo: vloga in pomen prava v družbi, razvoj prava, sistemizacija prava, pravosodi sistem RS.
2. Splošni pravni pojmi: pravna norma, pravni akt, pravni viri, pravni subjekti (fizične in pravne osebe), pravno razmerje (nastanek in vrste).
3. Osnove ustavne ureditve: pojem in razvoj ustave RS, pomen ustave, struktura, temelji ustavne ureditve RS.
4. Osnove mednarodnega prava in prava EU: temeljni akti in institucije razvoj in pomen mednarodne pravne ureditve; ključne mednarodne institucije; pomen regionalnega pravnega urejanja; pravo evropskih integracij, najpomembnejše institucije EU; temeljni pravni viri; značilnosti prava EU.
5. Temelji ureditve državne uprave in lokalne samouprave. Temeljna načela in instituti upravnega materialnega in procesnega prava.
6. Uvod v civilno pravo: temeljni instituti civilnega materialnega in procesnega prava, civilni pravovarstveni postopki.
7. Temelji stvarnega prava: osnovni pojmi, definicije in viri; temeljna načela stvarnega prava; nepremičninske evidence; stvarne pravice.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPoslovna angleščina 1 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1235-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Učne cilje predmeta dosegamo skozi jezikovno obravnavo poslovnih tem, menedžmenta, organizacije, (organizacijske) kulture, osnov trženja, ravnanja z zmožnostmi zaposlencev in financ/računovodstva ter poslovnih aktivnosti (poslovno komuniciranje na sestankih, pogajanjih, predstavitvah, telefonskih pogovorih in elektronskih sporočilih, prošnja za delo in življenjepis, predstavljanje).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPoslovna statistika | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1237-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev temeljnih pojmov statistične analize ter pomena in poteka statističnega preučevanja.
2. Viri podatkov za podporo poslovnemu odločanju (uradna statistika, viri podatkov v organizaciji).
3. Urejanje podatkov (ranžirna vrsta, frekvenčna porazdelitev, kontingenčna tabela).
4. Kvantili.
5. Mere srednjih vrednosti in variabilnosti.
6. Analiza koncentracije.
7. Relativna števila.
8. Analiza časovnih vrst (trend, enostavni kazalniki dinamike).
9. Analiza izbranih kazalnikov na različnih ravneh ekonomske analize.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaOsnove poslovnih financ | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1239-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Poslovne finance in finančno okolje podjetja.
2. Časovna vrednost denarja.
3. Osnove financiranja podjetja.
4. Tveganje in donosnost.
5. Strošek in struktura kapitala.
6. Finančna analiza investicijskih projektov.
7. Analiza zakupa.
8. Politika obratnega kapitala.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPodjetniško delovanje | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1241-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev in vidiki podjetništva: opredelitve poslovnega načrtovanja in podjetniškega delovanja z vidika metodologije vitkega štartnika.
2. Poslovna zamisel in poslovni model: ustvarjalnost in poslovna zamisel; analiza panoge in konkurence; načrt trženja; finančni načrt, organizacijski načrt in management človeških virov; finančni viri; drugi elementi poslovnega modela.
3. Preučitev možnosti in ocena realizacije poslovne zamisli na izbranem trgu.
4. Poslovni primeri iz podjetništva.
5. Izbrane teme iz podjetništva.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPravo družb in delovno pravo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1243-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v pravo družb: nastanek in razvoj, temeljni pojmi, pravni viri.
2. Opredelitev in razvrstitev gospodarskih družb, statusne značilnosti gospodarskih družb.
3. Sodni register, poslovni register, portal e-vem, portal AJPES.
4. Podjetnik in osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba): značilnosti, ustanovitev, poslovodenje in zastopanje, prenehanje.
5. Kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba): značilnosti, ustanovitev, poslovodenje in zastopanje, prenehanje. Enotirni in dvotirni sistem upravljanja delniških družb. Sodelovanje delavcev pri upravljanju.
6. Prenehanje družb: splošno o prenehanju, skupna pravila o postopkih zaradi insolventnosti, pristojnosti in odgovornosti organov upravljanja in nadzora.
7. Uvod v delovno pravo: nastanek in razvoj delovnega prava, temeljni pravni pojmi, pravni viri delovnega prava. Razlika med individualnimi in kolektivnimi delovnimi razmerji.
8. Pravna ureditev individualnih delovnih razmerij. Pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba. Atipične oblike pogodbe o zaposlitvi.
9. Plača in druge pravice iz delovnega razmerja, obveznosti in pravice delavcev in delodajalcev.
10. Varstvo pravic zaposlenih pri delodajalcu in sodno varstvo. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved.
11. Pravna ureditev kolektivnih delovnih razmerij. Sklepanje in pomen kolektivnih pogodb. Zgodovina in vloga sindikatov: včeraj, danes, jutri. Pravica do stavke.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaStrateški management | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1244-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Strateški management.
2. Snovanje in načrtovanje politike organizacije.
3. Temeljna politika.
4. Razvojna politika.
5. Sprotna politika.
6. Management spreminjanja.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPoslovna etika | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1245-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod: Pojasnitev osnovnih pojmov in kategorij: etika, morala, poslovna in poklicna etika, poslovni svet.
2. Krajši zgodovinski pregled pojmovanja etike, poslovne etike in morale.
3. Praktični vidiki poslovne etike; študije primerov.
4. Vrednote posameznika in vrednote organizacije.
5. Vrednote in interesi različnih deležnikov organizacije.
6. Družbena odgovornost podjetja, vključno z dilemami glede odpuščanja zaposlenih.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPodjetniški projekt | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-3-O-1246-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Razumevanje uporabniških potreb in problemov.
2. Ustvarjalnost kot temelj kreativnosti in inovativnosti. Tehnike kreativnega razmišljanja.
3. Dizajnerski način razmišljanja pri reševanju problemov.
4. Množično financiranje/ »množično reševanje problemov«.
5. Proces prototipiranja in vrste prototipov.
6. Pripovedovanje zgodb.
7. Uporabniško spodbujeno inoviranje, so-ustvarjanje uporabnikov.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaMedorganizacijski marketing | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-3-O-1249-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnove medorganizacijskega marketinga. Obnašanje kupcev na medorganizacijskih trgih.
2. Raziskovanje na medorganizacijskih trgih. Strateško marketinško načrtovanje.
3. Izdelčna politika uveljavljenih izdelkov. Izdelčna politika razvoja novih izdelkov.
4. Cenovna politika. Politika distribucije.
5. Vertikalna specializacija. Prodaja.
6. Strategije komuniciranja. Medorganizacijski direktni marketing.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaKadrovski management | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-3-O-1250-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnovni koncepti s področja in vloga kadrovskega managementa.
2. Delovno mesto in analiza dela.
3. Načrtovanje kadrov.
4. Pridobivanje in izbor kadrov.
5. Spremljanje in razvijanje delovne uspešnosti.
6. Usposabljanje in razvoj kadrov.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
80
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaKarierni razvoj | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-3-O-1252-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Karierni razvoj: proces in orodja kariernega razvoja.
2. Iskanje zaposlitve (vidik iskalca zaposlitve).
3. Metode selekcije kandidatov v procesu kadrovanja in priprava na proces kadrovske selekcije.
4. Dvojna narava odločanja v procesu kadrovanja: iskalci zaposlitve in delodajalci.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaAngleščina za družboslovne vede | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1284-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Povzemanje zahtevnih besedil.
2. Angleščina kot jezik znanosti.
3. Angleščina kot lingua franca.
4. Angleščina v kontekstu globalizacije.
5. Angleščina, prevajanje in lokalizacija.
6. Ekonomske teme.
7. Teme s področja financ.
8. Mednarodni odnosi.
9. Vodenje in odločanje.
10. Globalizacija in trajnostni razvoj.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Uvod v poslovno angleščino.
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Angleščino za management in marketing.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaDelovno pravo | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1295-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Zgodovinski in kulturni temelji delovnega prava kot pravnega podsistema, njegove razsežnosti ter razmerje do drugih pravnih podsistemov. Interdisciplinarni vidiki delovnih razmerij ter povezanost delovnega prava s pravom socialne varnosti in s kadrovskim managementom in industrijskimi razmerji.
2. Nastanek in razvoj delovnega prava. Ustavni in mednarodni temelji delovnega prava s posebnim poudarkom na evropskem pravu.
3. Pravna ureditev individualnih delovnih razmerij. Pogodba o zaposlitvi in razmejitev od ostalih oblik dela (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo, pogodba o poslovnem sodelovanju ipd).
4. Posebnosti pogodb o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zagotavljanju delavcev drugemu uporabniku, pogodba zaradi opravljanja javnih del, pogodba o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom, pogodba za opravljanje dela na domu, pogodba s poslovodnimi osebami, prokuristi in vodilnimi delavci.
5. Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja: opravljanje dela/zagotavljanje dela; obveščanje; varne delovne razmere in varstvo delavčeve osebnosti; plačilo za delo; delovni čas, nočno delo, odmori in počitki;spomladanski dopust in druge odsotnosti z dela; obveznost opravljanja drugega dela; varstvo nekaterih kategorij delavcev.
6. Kršitve pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Disciplinska odgovornost in odškodninska odgovornost. Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (redna odpoved, izredna odpoved, drugo). Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin.
7. Pravna ureditev kolektivnih delovnih razmerij: sindikalna svoboda, pravica do stavke. Kolektivna pogajanja in sklepanje kolektivnih pogodb, pomen kolektivnih pogodb. Delavska participacija (sodelovanje delavcev pri upravljanju, udeležba delavcev pri dobičku, delavci kot so-latniki podjetja).
8. Digitalizacija delovnega prava: vpliv tehnologije na prihodnost delovnega prava ter nove oblike dela.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Pravni sistemi.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaEkonomika podjetja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1242-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Gospodarjenje in ekonomika podjetja.
2. Uporaba teorije stroškov v ekonomiki podjetja in obvladovanje stroškov pri poslovanju podjetja.
3. Analiza ponudbe in povpraševanja v okviru poglobljene analize elastičnosti povpraševanja in ponudbe.
4. Analiza kritične točke gospodarnosti.
5. Tržne strukture in obnašanje podjetja (popolna konkurenca, monopol in monopolistična konkurenca).
6. Kalkulacije stroškovne cene.
7. Analiza uspešnosti poslovanja podjetja (kazalniki poslovanja, ABC postopek).
8. Pomen potrebnih naložb v obratna sredstva za poslovanje podjetja ter uporabnost enodobnih naložbenih izračunov v podjetju.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Ekonomsko okolje podjetja.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaEkonomska statistika | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1297-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Potreba po ekonomski statistiki.
2. Ekonomska statistika kot področje uradne statistike (ustanove in organizacije statističnih sistemov, načela delovanja uradne statistike).
3. Sistem nacionalnih računov kot konceptualni okvir za merjenje ekonomskih pojavov.
4. Indeksna števila.
5. Statistika trga dela.
6. Statistika cen.
7. Statistika proizvodnje.
8. Mednarodne primerjave.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljene obveznosti pri predmetu Osnove statistike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaGospodarsko pravo | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1283-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Gospodarsko pravo: temeljni pojmi gospodarskega prava (gospodarski subjekti, gospodarske pogodbe); pravo intelektualne lastnine; konkurenčno pravo; pravni viri gospodarskega prava; institucije gospodarskega prava (nacionalne, evropske, mednarodne).
2. Pravo družb: opredelitev in razvrstitev gospodarskih družb; statusne značilnosti gospodarskih družb; ustanovitev gospodarskih družb; sodni register; poslovni register; portal e-vem; portal AJPES. Temeljne značilnosti pravnih oblik za opravljanje gospodarske dejavnosti (s.p., d.o.o., d.d.). Poslovodenje in zastopanje gospodarskih družb. Prenehanje gospodarskih družb.
3. Gospodarski posli: temeljne značilnosti gospodarskih poslov (pogodb) in njihova ureditev; sklepanje gospodarskih poslov (ponudba in akcept); posebnosti pri sklepanju gospodarskih pogodb (pogajanja, tender, licitacija, due dilligence, skrbni pregled); posebnosti mednarodnih gospodarskih poslov (viri prava, merodajno pravo, sui generis narava gospodarskih poslov in kompleksnost poslov).
4. Načini utrditve obveznosti in zavarovanje plačil pri gospodarskih pogodbah (avans, ara, pogodbena kazen, zastavna pravica, poroštvo, dokumentarni akreditiv, bančna garancija).
5. Cesija, pobotanje in asignacija pri gospodarskih poslih.
6. Posamezni gospodarski posli: prodajna pogodba, zakupna pogodba, komisijska pogodba, posredniška pogodba, agencijska pogodba, pogodba o delu, špedicijska pogodba, skladiščna pogodba, gradbena pogodba, licenčna pogodba, moderni tipi pogodb.
7. Reševanje gospodarskih sporov z arbitražo ali mediacijo. Reševanje mednarodnih gospodarskih sporov.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Pravni sistemi.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaKontroling | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1292-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Pojem in vloga kontrolinga v organizaciji.
2. Pristopi k računovodskemu predračunavanju in računovodskemu nadziranju.
3. Povezanost med predračuni in obračuni.
4. Pristopi k računovodskemu proučevanju/analiziranju.
5. Analiza računovodskih izkazov s kazalniki.
6. Izbrane teme iz obdavčitve
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljen izpit pri predmetu Računovodstvo.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaKontroling | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-3-O-1248-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Pojem in vloga kontrolinga v organizaciji.
2. Pristopi k računovodskemu predračunavanju in računovodskemu nadziranju.
3. Pristopi k računovodskemu proučevanju/analiziranju.
4. Zbiranje podatkov za potrebe računovodskih poročil.
5. Izbrane teme iz obdavčitve.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
Opravljene obveznosti pri predmetu Računovodstvo.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaManagement nepridobitnih organizacij | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-1-O-1229-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Opredelitev nepridobitnih, neprofitnih organizacij
2. Od poslanstva do izvedbe v nepridobitni organizaciji
3. Management in obvladovanje v nepridobitnih organizacijah
4. Vrednote, kultura in etika v nepridobitnih organizacijah
5. Pridobivanje sredstev v nepridobitnih organizacijah
6. Primeri različnih vrst nepridobitnih organizacij in mednarodno okolje
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
Opravljen predmet Uvod v management.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaManagement projektov | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1236-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v management projektov.
2. Planiranje in priprava projekta.
3. Izvedba in obvladovanje projekta.
4. Zaključek projekta.
5. Podporni procesi projekta.
6. Trendi na področju projektnega managementa.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
33
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Uvod v management.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaManagement in organizacija | 9 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1560-9 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Ponovitev temeljnih zasnov managementa in organizacije
2. Management kakovosti dela
3. Podobe organizacij in management
4. Politika trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji
5. Managerska orodja in trendi za obvladovanje organizacije.
6. Management uspešnosti organizacije
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
28
Seminarji
14
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
183
URE
225
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaManagement poslovnih procesov | 9 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1561-9 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Temeljni koncept managementa poslovnih procesov
2. Procesna usmerjenost in strateški vidiki managementa poslovnih procesov
3. Proces strateškega načrtovanja managementa poslovnih procesov
4. Modeli in merjenje zrelosti organizacije
5. Modeliranje strateških in operativnih poslovnih procesov
6. Ključni kazalniki in merila, mehki dejavniki in stalne izboljšave poslovnih procesov
7. Sodobni pristopi in trendi managementa poslovnih procesov
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
26
Seminarji
16
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
183
URE
225
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaStrateški management 2 | 9 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1562-9 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Temeljni elementi strateškega managementa: Strateški management: proces, kontekst in vsebina, Paradoksi (dualnosti) strateškega managementa.
2. Snovanje strategije. Teorija deležnikov. Snovanje vizije in poslanstva podjetja, Načrtovanje vs. Snovanje strategije.
3. Zunanja analiza: analiza panoge & trendov, VUCA okolje, analiza PEST, analiza 5 silnic.
4. Notranja analiza: Konkurenčna prednost, temeljne zmožnosti, organizacijska struktura, procesi, kultura.
5. Oblikovanje poslovnih strategij: stroškovno vodstvo, diferenciacija.
6. Oblikovanje korporacijskih strategij: diverzifikacija, vertikalna integracija, Portfolio vs Sinergija, BCG matrika.
7. Oblikovanje strategije omrežja: Alianse, skupna vlaganja, konkurenco vs. sodelovanje, organizacijske odvisnosti.
8. Strateško inoviranje: Inkrementalne vs.prelomne inovacije, Blue Ocean strategije.
9. Izvajanje strategije in strateške spremembe: Izvajanje strategije, strateške spremembe in identiteta organizacije, strategija in digitalne tehnologije.
10. Okolje in družbena odgovornost: trajnostni poslovni modeli.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
12
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
228
URE
270
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaManagement oskrbnih verig | 9 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1563-9 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Sodobni koncepti managementa oskrbnih verig.
2. Pomembnost strateškega snovanja v oskrbnih verigah.
3. Razsežnosti procesov povezovanja med organizacijami (interesni, pogodbeni, lastninski vidiki).
4. Strategije zunanjega izvajanja dejavnosti (operativna in strateška raven).
5. Model taktnega časa in časa cikla.
6. Tveganja in vitke oskrbne verige.
7. Nabavna matrika (Kraljičev model) in strategije nabavnega trženja.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
32
Seminarji
10
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
228
URE
270
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaRačunovodstvo za management | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1564-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Informacije za managersko odločanje
• Pojem računovodskih izkazov in njihova medsebojna povezanost
• Redni in posebni računovodski izkazi
• Informacije za merjenje uspešnosti poslovanja
• Vsebina letnega poročila
• Vloga in odgovornosti revizorja in managementa pri poročilih za zunanje uporabnike, ugotavljanje kapitalske ustreznosti, plačilne nesposobnosti in insolventnosti na podlagi poročil
• Izbrane teme s področja obdavčitve
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
24
Seminarji
6
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaFinančni management 1 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1565-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Finančno okolje.
2. Tveganje in zahtevana donosnost podjetja. Določanje stroška kapitala.
3. Finančno načrtovanje poslovanja podjetja (ocena dodatno potrebnih finančnih sredstev v primeru konstantnih in spremenljivih razmerij).
4. Vrednotenje projektov / finančna analiza za investicijsko odločanje:
- ocena denarnih tokov,
- investicijski kriteriji,
- analiza tveganja (občutljivost, scenariji, simulacije, realne opcije in drevesa odločanja),
- nadomestitvene verige in enakovredne letne anuitete.
5. Finančni vidiki upravljanja kratkoročnih naložb in kratkoročnih obveznosti:
- obrat denarja,
- načrtovanje denarnih tokov,
- zaloge,
- terjatve (kreditna politika in analiza sprememb),
- kratkoročne finančne naložbe,
- kratkoročno financiranje.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
24
Seminarji
6
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaMarketinške strategije | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1566-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Pregled in načrtovanje strategij
2. Marketinška strategija: analiza in perspektive
3. Analiza okolja in notranja analiza: tržne informacije in raziskovanje
4. Odločitve, izbire in napake marketinških strategij
5. Strategije segmentiranja, ciljanja in pozicioniranja
6. Odnosne in trajnostne strategije
7. Marketinške strategije storitev
8. Cenovne in distribucijske strategije
9. Strategije mednarodnega marketinga
10. Družbene in etične strategije
11. Izvajanje, nadzor in merjenje strategij
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
24
Seminarji
6
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaPodjetniška družba | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-1-O-1567-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Razvoj podjetniške kulture in podjetniških kompetenc v izobraževalnem sistemu
• Podjetniške kompetence
• Podjetniška kultura v osnovnem in srednjem šolstvu
2. Podjetniška univerza
• Koncept podjetniške univerze
• Vloga podjetniške univerze in regionalni razvoj
• Prenos tehnologij iz javno-raziskovalnih organizacij v gospodarstvo
• Centri za prenos tehnologij in inovacij
• Komercializacija inovacij: spin-off in spin-out podjetja
3. Podjetniški ekosistem
• Deležniki podjetniškega ekosistema
• Povezovanje in sodelovanje med akterji podjetniškega ekosistema
• Podjetniški grozdi
• Odprto inoviranje
• Vpliv povezovanja na rast malih in srednje velikih podjetij
4. Politike spodbujanja podjetništva in inovativnosti
• Politike in instrumenti spodbujanja inovativnosti in podjetništva na nacionalni in EU ravni
• Strateška razvojno-inovacijska partnerstva; strategija pametne specializacije
• Merjenje inovativnosti in spremljanje učinkov ukrepov inovacijske politike
5. Podjetniški javni sektor
6. Aktivno državljanstvo
• Spodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti mladih
• Krepitev aktivnega državljanstva pri mladih
• Vključujoče podjetništvo
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaVodenje | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-2-O-1568-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Predstavitev temeljnih definicij vodenja
• Vodenje nasproti managementu
• Vodenje na osnovi osebnih značilnosti (t.j. osebne značilnosti vodij, kot je osebnost in čustvena inteligentnost)
• Pridobivanje spretnosti empatičnega/aktivnega poslušanja
• Vedenjske teorije vodenja (t.j. avtokratično vodenje, demokratično vodenje, laissez-faire slog vodenja, pozornost na nalogo oz. na osebo pri vodenju)
• Pridobivanje veščin prepričevanje in vplivanja
• Pridobivanje veščin komuniciranja ob konfliktih in podajanja učinkovite povratne informacije pri vodenju (t.j. Uokvirjanje, Jaz sporočila, Na vedenje osnovana povratna informacija, Sendvič sporočilo)
• Kontingenčne teorije vodenja (Fiedlerjeva kontingenčna teorija, Teorija poti in ciljev)
• Transakcijski slog vodenja (Partnerski model vodenja)
• Transformacijski slog vodenja (vloga vizije pri vodenju, karizma pri vodenju)
• Etične dileme pri vodenju (npr. neetične prakse pri vodenju, izzivi žensk pri vodenju) in etično vodenje
• Pridobivanje spretnosti zaupanja med člani tima
• Novodobni koncepti vodenja oz. Etična teorija vodenja (Avtentično vodenje, Trajnostno vodenje, Spiritualno vodenje)
• Sodobne veščine vodenja (t.j. vodenje timov, mentoriranje, coaching, vodenje na daljavo)
• Usposabljanje vodij in selekcija za vodstvene položaje
• Ovrednotenje različnih pristopov k vodenju znotraj modela organizacijskega vedenja.
Stopnja
2.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
24
Seminarji
6
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaMAG | Ime predmetaRaziskovalna metodologija v družboslovju | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-2-MAN-M-2-O-1569-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Filozofija raziskovanja: pomen paradigm za konsistentnost raziskav
2. Vrste raziskav s poudarkom na študiji primera
3. Elementi kakovosti raziskovalnega dela
4. Opredelitev raziskovalnega problema
5. Načrtovanje raziskave
6. Vzorec in vzorčenje
7. Metode zbiranja podatkov
8. Metode analize podatkov
Stopnja
2.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
150
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaPodjetje in teorija trga | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-3-O-1294-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Gospodarjenje in ekonomsko okolje podjetja.
2. Uporaba teorije stroškov v podjetju na višji ravni ter kalkulacije stroškovne cene.
3. Nabavna funkcija v podjetju (naloge, cilji, funkcije, zaznavanje potreb, nabavna kalkulacija, izbira dobavitelja, zaloge).
4. Analiza kritične točke gospodarnosti.
5. Analiza uspešnosti poslovanja podjetja (kazalniki poslovanja, ABC postopek).
6. Model splošnega ravnotežja v popolni konkurenci.
7. Monopol in njegova regulacija.
8. Monopolistična konkurenca.
9. Teorija iger.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Uvod v mikroekonomijo.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPogodbeno pravo | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-3-O-1251-3 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v obligacijsko pravo: nastanek obligacijskega razmerja, značilnosti obligacijskega razmerja, razmejitev z drugimi pravnimi razmerji. Pravni viri obligacijskega prava. Poslovne obligacije: uvodno o pogodbah.
2. Predpostavke za nastanek pogodbe. Stranke in zastopniki. Vrste pogodb.
3. Pomen pogodbene zaveze, smisel izpolnjevanja pogodb. Značilnosti upniško - dolžniškega razmerja.
4. Načela obligacijskih razmerij, njihova vloga in pomen. Podrobna analiza vsakega od načel s primeri iz sodne prakse.
5. Neveljavnost pogodbe, neučinkovitost pogodbe, neiztožljivost pogodbe.
6. Kršitev pogodbe, poslovna odškodninska odgovornost.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Pravo za management.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPoslovna angleščina 2 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1238-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Učne cilje predmeta dosegamo z jezikovno obravnavo tem na področju združb (organizacij) in menedžmenta ter z njima povezanimi področji, npr. (e-)trženje, družbena odgovornost podjetij in okoljski izzivi, finance in borzni trg/trg vrednostnih papirjev, ravnanje s človekovimi zmožnostmi, prevajanje strokovnih besedil (npr. besedila s področij, kot so Evropska unija, mednarodna trgovina, zagonska podjetja in poslovni načrt, kapitalske združbe idr. formalno poslovno komuniciranje, vpliv umetne inteligence – UI) s pomočjo prevajalskih orodij in drugih jezikovnih orodij za preučevanje jezika (npr. Sketch Engine, Memsource).
Jezikovna obravnava sledi novemu Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru (SEJO), 2023 – slovenski prevod.
Pri tem so opisniki organizirani glede dve novosti, ki jih prinaša SEJO oz. njegova nadgradnja:
1. Glede na jezikovne aktivnosti, razdeljene na štiri načine/vrste komunikacije: recepcija (poslušanje in branje); produkcija (govorjenje in pisanje), interakcija (konverzacija, poslušanje z namenom odziva, odgovarjanja, govorjenja ((pisno, pisno in bralno)); posredovanje (posredovanje ene vrste konteksta v drugega – z namenom boljšega razumevanja, povzemanja, formalnega v neformalni kontekst).
S tem je nadomeščen (stari) model štirih jezikovnih spretnosti (branje, pisanje, poslušanje, govorjenje).
2. Glede na uporabo jezika na spletu (nove skupine opisnikov) v zvezi s pogovori in diskusijami na spletu ter ciljno naravnane transakcije in sodelovanja
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
40
URE
150
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Poslovna angleščina 1.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaPoslovna informatika | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1282-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Poslovanje podjetij v digitalnem okolju.
2. Informacijski sistemi in sodobna podjetja.
3. Informacijska infrastruktura.
4. Informatizacija poslovanja.
5. Podatki in upravljanje baz podatkov.
6. E-poslovanje.
7. Upravljanje in varovanje informacijskih virov.
8. Različni vidiki informacijske družbe.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
110
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu IKT praktikum.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaVS | Ime predmetaPoslovna informatika | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-V-2-O-1240-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Poslovanje podjetij v digitalnem okolju.
2. Informacijski sistemi in sodobna podjetja.
3. Informacijska infrastruktura.
4. Informatizacija poslovanja.
5. Podatki in upravljanje baz podatkov.
6. E-poslovanje.
7. Upravljanje in varovanje informacijskih virov.
8. Različni vidiki informacijske družbe.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
35
Seminarji
Vaje
35
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
39
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri IKT praktikumu.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FM | Študijski programManagement | VrstaUNI | Ime predmetaStrateški management | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFM-1-MAN-U-2-O-1287-6 | KLASIUS-P-1604 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v strateški management.
2. Snovanje politike organizacije.
3. Temeljna politika organizacije.
4. Razvojna politika organizacije.
5. Sprotna politika organizacije.
6. Management spreminjanja
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Management.
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Urejenost organizacije.
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Uvod v marketing.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programManagement turističnih podjetij | VrstaVS | Ime predmetaAngleški jezik v turizmu | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-1-MTP-V-1-O-0615-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Učne cilje predmeta dosegamo z jezikovno obravnavo aktualnih tem na področju turizma kot npr. trajnost, ekonomski razvoj in rast v turizmu, okoljski in družbeni izzivi turizma, digitalizacija, karierne poti v turizmu, potovanja in turistične destinacije in podobno.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Pričakuje se predznanje iz angleščine na stopnji B1-B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programManagement turističnih podjetij | VrstaVS | Ime predmetaOsnove potovalne dejavnosti | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-1-MTP-V-2-O-0721-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Potovalna dejavnost kot generator razvoja
- prerez potovalne dejavnosti
- vloga potovalne dejavnosti v turizmu
- specifike tržišč potovalne dejavnosti
- posebnosti potovalne dejavnosti
- potovalna industrija kot industrija prihodnosti
Analiza potovalne dejavnosti
- proizvodna raven: organiziranje potovanj
- prodajna in posredniška raven
- servisna raven
- osnovni dobavitelji na emitivnih trgih potovalne dejavnosti
- receptivni trgi potovalne dejavnosti
Osnovna opravila posebnih gospodarskih subjektov potovalne dejavnosti
- osnovna opravila organizatorjev potovanj na emitivnem trgu
- osnovna opravila organizatorjev na receptivnem trgu
- opravila posrednikov potovanj na emitivnem trgu
- opravila servisnih agencij na receptivnem trgu
- opravila servisnih agencij na emitivnih trgih
Tehnologije delovnih procesov po posameznih ravneh potovalne industrije
- tehnologija nastanka, plasmana, prodaje in izvedbe paketnih potovalnih aranžmajev
- paketiranje paketnih potovalnih aranžmajev
- distribucija in distribucijski kanali paketnih potovalnih aranžmajev (npr. Amadeus, Galileo, Iris, Bistro)
- prodaja in podpora, svetovanje in tehnike rezervacij paketnih potovalnih aranžmajev
- servisiranje in izvedba paketnih potovalnih aranžmajev
Sodobni izzivi v potovalni dejavnosti
Pomen in procesi trajnostne transformacije potovalne dejavnosti
Pomen in procesi digitalne transformacije potovalne dejavnosti
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programManagement turističnih podjetij | VrstaVS | Ime predmetaTrajnostni turizem | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-1-MTP-V-2-O-0722-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opredelitev trajnostno sonaravnega razvoja z vidika pritiskov na okolje
-Definicije in opredelitev problema
-Zahteve po nenehnem razvoju in omejitve okolja
-Indikatorji trajnostnega turizma
Ekonomski, družbeni in okoljski vidiki trajnostno sonaravnega razvoja
-Ekonomija okolja ali ekologizacija ekonomije
-Družbeni vidiki
-Okoljski vidiki
Okoljska in turistična politika EU in Slovenije
-Okoljska politika EU (usmeritve)
-Okoljska politika Slovenije (usmeritve)
-Turistična politika EU (cilji, ukrepi in orodja)
-Turistična politika Slovenije (cilji, ukrepi in orodja)
Načrtovanje turističnega razvoja Slovenije in njenih regij
-Tradicionalni ekonomicistični pristop
-Prostorski pristop (namembnost zemljišča)
-Turistično planiranje za gostiteljsko skupnost
-Trajnostno sonaravni pristop usmerjen k integralnemu turističnemu planiranju in razvoju
- Pomen koncepta trajnostnosti in na etični platformi temelječega razvoja turizma
- Trajnostni in odgovorni turizem
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programManagement turističnih podjetij | VrstaVS | Ime predmetaOrganizacija in procesi v hotelirstvu | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-1-MTP-V-2-O-0726-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v hotelsko poslovanje
- vrste in oblike prenočitvenih obratov
- zgodovinski razvoj različnih prenočitvenih obratov (v svetu in v Sloveniji)
- položaj in pomen prenočitvenih obratov v turistični industriji ( v svetu in v Sloveniji)
- hotelska ponudba/storitev
- vrste in značilnosti različnih prenočitvenih obratov
- kategorizacija prenočitvenih obratov
- strokovno izrazoslovje
Operativni procesi v hotelirstvu
- organizacija in naloge hotela
- vrste oddelkov
- pomen povezanosti in sodelovanja med oddelki
- kakovost storitev in zadovoljstvo gostov
Hotelska recepcija
- vloga in naloge hotelske recepcije
- procesi dela
- tehnologija v recepcijskem poslovanju
- organizacija recepcijskega oddelka, načrtovanje dela in razporejanje osebja
- finančno poslovanje oddelka
- spremljanje uspešnosti
Hotelsko gospodinjstvo
- vloga in naloge hotelskega gospodinjstva
- procesi dela
- tehnologija v hotelskem gospodinjstvu
- organizacija hotelskega gospodinjstva, načrtovanje dela in razporejanje osebja
- finančno poslovanje oddelka
- spremljanje uspešnosti
Oddelek hrane in pijače
- vloga in naloge oddelka gostinstva
- procesi dela
- tehnologija v oddelku hrane in pijače
- organizacija oddelka, načrtovanje dela in razporejanje osebja
- finančno poslovanje oddelka
- spremljanje učinkovitosti
Vzdrževanje in varovanje hotela
- vloga in naloge vzdrževanja in varovanja
- procesi dela
- tehnologija in varovanje objektov
- organizacija, načrtovanje dela in razporejanje osebja
- finančno poslovanje oddelka
- spremljanje učinkovitosti
Trendi v hotelirstvu
- spoznavanje trendov na področju tehnologije
- trendi na področju gradnje nastanitvenih obratov
- ekološka osveščenost v hotelirstvu
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
15
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programManagement turističnih podjetij | VrstaVS | Ime predmetaOrganizacija in procesi v prehrambenih obratih | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-1-MTP-V-2-O-0727-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v prehrambeno gostinstvo
- zgodovinski razvoj
-vrste in značilnosti prehrambenih gostinskih obratov
- organiziranost prehrambenih gostinskih obratov
- trendi v prehrambenem gostinstvu
- sistemi in obrati prehrambenega gostinstva
- trg prehrambenega gostinstva
Organizacija in povezovanje procesov v prehrambenih gostinskih obratih
-organizacija glede na vrsto gostinskega prehrambenega obrata
- organizacija glede na tip ponudbe
- organizacija glede na ciljne skupine porabnikov
- poslovni procesi v prehrambenih gostinskih obratih
- povezovanje poslovnih procesov v prehrambenih gostinskih obratih
Kadri v prehrambenem gostinstvu
Management hrane in pijače
- vloge in odgovornosti managementa hrane in pijače pri oblikovanju ponudbe
- spoznavanje obrokov prehrane
- oblikovanje ponudbe za različne ciljne skupine gostov
- instrumenti prodaje
- ponudba za izredne obroke
- ponudba pijač
Gastronomska ponudba
Operativni kontroling
Priprave pred proizvodnjo in proizvodnja v prehrambenih gostinskih obratih
- spoznavanje procesov
- oskrba z materialom
-proces prenosa materialov v proizvodnjo in prodajo
- tehnologija in organizacija dela v kuhinji ter oblikovanje standardov
- tehnologija in organizacija prodaje ter oblikovanje standardov
- analiza procesa strežbe
IKT rešitve za operativno delo prehrambnih gostinskih obratov
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
15
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programManagement turističnih podjetij | VrstaVS | Ime predmetaTemelji managementa prireditev | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFTS-1-MTP-V-3-I-0841-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v management prireditev:
- temeljne funkcije managementa prireditev
- pomen prireditve in dogodka
- vrste prireditev
- pojem turistične prireditve
- temeljne oblike vodenja prireditve (organizator, vodja prireditve, manager prireditve)
- prireditve in okolje
- prireditve in turistična destinacija
Faze managementa prireditev:
- načrtovanje in raziskovanje
- vodenje in organiziranje
- koordinacija aktivnosti
- kadrovanje
- financiranje
- kontroliranje in evalvacija
Oblikovanje in produkcija programa prireditve:
- pomen oblikovanja programa
- konceptualizacija programa prireditve
- oblikovanje prireditvene izkušnje in doživetij
- čas in tempo prireditve
- umeščanje programa v prostor
- prireditvena logistika za produkcijo prireditev
Operativno načrtovanje in izvedba (javne) prireditve:
- zakonodaja s področja organizacije javnih prireditev
- dovoljenja za izvedbo javnih prireditev
- zavarovanje prireditve
- poslovni dogovori z dobavitelji
- prireditvena logistika (postavitev, opremljanje, pospravljanje prizorišča, gibanje in obnašanje udeležencev)
- varnost in varnostna tveganja na prizorišču ter upravljanje z množicami udeležencev
- zagotavljanje varne prireditve in skrb za zdravje udeležencev
- poprireditvene aktivnosti in zapiranje prireditve
Trendi in razvojne usmeritve v dejavnosti organizacije prireditev ter njihova povezava s turizmom
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
modul Prireditve (obvezni predmet)
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programManagement turističnih podjetij | VrstaVS | Ime predmetaŠportne prireditve in turizem | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFTS-1-MTP-V-3-I-0844-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Športne prireditve in turizem:
Temeljna načela turizma in športa
Definicije turizma, prireditev in športa
Povezanost športa prireditev in turizma
Športne organizacije doma in v tujini
Prireditve in turizem
Fenomen prireditvene industrije
Globalni trendi prireditvene industrije
Pomen in raziskovanje prireditev v turizmu
Vrste športnih prireditev
Klasifikacija športnih prireditev glede na velikost in turistično povpraševanje
Športne prireditve
Globalni trendi športno prireditvene industrije
Zakonske podlage organizacije športnih prireditev
Management športnih prireditev
Opredelitev športnih prireditev na vseh nivojih,
Opredelitev velike športne prireditve (projektne faze),
Opredelitev modelov managementa športnih prireditev,
Strateško načrtovanje projekta športne prireditve,
Operativno načrtovanje projekta športne prireditve
Odnosi med deležniki organizacije športne prireditve
Športni klubi/zveze kot organizatorji športnih prireditev
Opredelitev vplivov športnih prireditev (mega, hallmark, regionalne in lokalne prireditve),
Merjenje trajnostnih vplivov športnih prireditev
Ekonomski vplivi organizacije športne prireditve
Družbeno-kulturni vplivi organizacije športne prireditve
Okoljski vplivi organizacije športne prireditve
Politični vplivi organizacije športne prireditve
Raziskovanje področja športnih prireditev
Trajnost in odgovornost organizacije športne prireditve
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
modul Prireditve (obvezni predmet)
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaAlgebra I – Matrični račun | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-0008-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vektorji, analitična geometrija v prostoru.
Matrike. Vrste matrik in osnovne operacije z matrikami. Rang matrike. Inverzna matrika. Sistemi linearnih enačb. Matrična interpretacija in izrek o rešljivosti. Elementarne matrike, Gaussova metoda. Determinante. Cramerjevo pravilo.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike. Znanje tega predmeta je potrebno pri večini drugih predmetov s področja matematike, naravoslovnih znanosti in računalništva.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaAlgebra I – Matrični račun ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-2039-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vektorji, analitična geometrija v prostoru.
Matrike. Vrste matrik in osnovne operacije z matrikami. Rang matrike. Inverzna matrika. Sistemi linearnih enačb. Matrična interpretacija in izrek o rešljivosti. Elementarne matrike, Gaussova metoda. Determinante. Cramerjevo pravilo.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike. Znanje tega predmeta je potrebno pri večini drugih predmetov s področja matematike, naravoslovnih znanosti in računalništva.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaAlgebra II – Linearna algebra | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-0076-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
- Grupe, kolobarji, obsegi. Kolobar polinomov.
- Vektorski prostor. Podprostori, linearni operatorji. Linearna neodvisnost. Baza in dimenzija vektorskega prostora.
- Lastne vrednosti. Karakteristični in minimalni polinom.
- Skalarni produkt. Ortogonalni sistemi. Gramm-Schmidtov postopek ortogonalizacije. Norma. Norma matrike in operatorja. Normalni in sorodni operatorji.
- Konveksnost v vektorskem prostoru.
Normirani vektorski prostori kot metrični prostori. Izometrije v R2 in R3.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike.
Za razumevanje predmeta je potrebno imeti opravljen predmet Algebra I – Matrični račun. Znanje tega predmeta je potrebno pri večini drugih predmetov s področja matematike, naravoslovnih znanosti in računalništva.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaAnaliza II – Infinitezimalni račun | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-0412-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Odvod. Izreki o srednjih vrednostih. Odvodi monotonih funkcij. L'Hopitalovo pravilo. Višji odvodi. Taylorjeva formula. Lokalni ekstremi. Konveksne in konkavne funkcije. Prevoji. Tangentna metoda iskanja ničel.
- Nedoločeni integral. Določeni integral. Darbouxove in Riemannove vsote. Leibniz-Newtonova formula. Izreki o srednji vrednosti. Integracijske metode. Uporaba določenega integrala v geometriji. Posplošeni integral. Numerična integracija.
- Logaritem, število e in definicija potence pri realnem eksponentu.
- Risanje ravninskih krivulj.
- Funkcijska zaporedja in funkcijske vrste. Potenčne vrste. Taylorjeva vrsta. Elementarne kompleksne funkcije.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen predmet Analiza I – Temelji analize.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaAnaliza II – Infinitezimalni račun ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-2042-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Odvod. Izreki o srednjih vrednostih. Odvodi monotonih funkcij. L'Hopitalovo pravilo. Višji odvodi. Taylorjeva formula. Lokalni ekstremi. Konveksne in konkavne funkcije. Prevoji. Tangentna metoda iskanja ničel.
- Nedoločeni integral. Določeni integral. Darbouxove in Riemannove vsote. Leibniz-Newtonova formula. Izreki o srednji vrednosti. Integracijske metode. Uporaba določenega integrala v geometriji. Posplošeni integral. Numerična integracija.
- Logaritem, število e in definicija potence pri realnem eksponentu.
- Risanje ravninskih krivulj.
- Funkcijska zaporedja in funkcijske vrste. Potenčne vrste. Taylorjeva vrsta. Elementarne kompleksne funkcije.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen predmet Analiza I – Temelji analize.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaAnaliza I – Temelji analize | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-0411-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Naravna števila. Racionalna števila. Realna števila. Kompleksna števila.
Zaporedja realnih števil. Limite in stekališča zaporedij. Cauchyjev pogoj. Zgornja in spodnja limita. Monotona zaporedja. Izrek Bolzano-Weierstrass.
Vrste. Konvergenčni kriteriji. Absolutno in pogojno konvergentne vrste.
Funkcije realne spremenljivke, sodost, lihost, periodičnost. Limite funkcij, leva in desna limita. Zveznost. Zvezne funkcije na zaprtih omejenih intervalih. Metoda bisekcije za iskanje ničel.
Elementarne funkcije. Ciklometrične funkcije.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaAnaliza I – Temelji analize ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-2041-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Naravna števila. Racionalna števila. Realna števila. Kompleksna števila.
Zaporedja realnih števil. Limite in stekališča zaporedij. Cauchyjev pogoj. Zgornja in spodnja limita. Monotona zaporedja. Izrek Bolzano-Weierstrass.
Vrste. Konvergenčni kriteriji. Absolutno in pogojno konvergentne vrste.
Funkcije realne spremenljivke, sodost, lihost, periodičnost. Limite funkcij, leva in desna limita. Zveznost. Zvezne funkcije na zaprtih omejenih intervalih. Metoda bisekcije za iskanje ničel.
Elementarne funkcije. Ciklometrične funkcije.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaDiskretna matematika I – Teorija množic | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-0695-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Osnove matematične teorije, izjavni račun, pravilnostne tabele, predikatni račun.
• Formalni jeziki.
• Osnovni pojmi matematične logike.
• Načini zapisovanja množic. Osnovne relacije med množicami, osnovne operacije z množicami ali družinami množic. Potenčna množica. Relacije. Grafi. Ekvivalenčne relacije. Delna in linearna urejenost. Mreže in Boolova algebra. Dobra ureditev. Funkcije. Posebni tipi funkcij. Kategorije.
• Končne in neskončne, števne in neštevne množice.
• Kardinalna in ordinalna števila. Peanova aritmetika, matematična indukcija.
• Sistema aksiomov teorije množic NBG in ZFC. Aksiom izbire. Zornova lema.
• Osnove simbolnega računanja (Mathematica).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaDiskretna matematika I – Teorija množic ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-2043-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Osnove matematične teorije, izjavni račun, pravilnostne tabele, predikatni račun.
• Formalni jeziki.
• Osnovni pojmi matematične logike.
• Načini zapisovanja množic. Osnovne relacije med množicami, osnovne operacije z množicami ali družinami množic. Potenčna množica. Relacije. Grafi. Ekvivalenčne relacije. Delna in linearna urejenost. Mreže in Boolova algebra. Dobra ureditev. Funkcije. Posebni tipi funkcij. Kategorije.
• Končne in neskončne, števne in neštevne množice.
• Kardinalna in ordinalna števila. Peanova aritmetika, matematična indukcija.
• Sistema aksiomov teorije množic NBG in ZFC. Aksiom izbire. Zornova lema.
• Osnove simbolnega računanja (Mathematica).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaDiskretna matematika II – Kombinatorika | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-0120-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1) Obvezne teme (približno 70%-75% kontaktnih ur):
- Uvod. Kaj je kombinatorika? Zgledi kombina- toričnih problemov (kot npr. problem deranžmajev, Eulerjev problem častnikov, Kirkmanov problem šolark, Ramseyeva igra ipd.).
- Osnovna kombinatorična načela. Načelo vsote. Načelo dvojnega preštevanja. Načelo produkta. Načelo enakosti. Dirichletovo načelo (načelo golobnjaka). Posplošeno Dirichletovo načelo.
- Elementarna kombinatorika. Urejeni izbori s ponavljanjem. Urejeni izbori brez ponavljanja (poseben primer: permutacije). Neurejeni izbori brez ponavljanja, formula za binomske koeficiente. Kvocientna predstavitev binomskih koeficientov. Neurejeni izbori s ponavljanjem. Permutacije s ponavljanjem. Pascalova identiteta in Pascalov trikotnik. Binomski izrek in posledice. Načelo vključitev in izključitev. Preštevanje deranžmajev.
Preštevanje surjektivnih funkcij.
- Rekurzivne enačbe. Zgledi rekurzivnih enačb. Fibonaccijeva števila. Linearne rekurzivne enačbe s konstantnimi koeficienti. Deranžmaji, ponovno.
- Porazdelitve. Porazdelitve označenih elementov v neoznačene celice. Stirlingova števila druge vrste, rekurzivna zveza in zveza z Bellovimi števili. Porazdelitve označenih elementov v označene celice. Porazdelitve neoznačenih elementov v neoznačene celice. Razbitja naravnega števila n na k sumandov. Porazdelitve neoznačenih elementov v označene celice.
- Grafi. Osnovne definicije. Izomorfizem grafov. Sprehodi, sledi, poti, komponente. Drevesa in gozdovi: definicije in osnovne lastnosti. Vpeta drevesa. Najmanjša vpeta drevesa: Kruskalov algoritem. Eulerjevi grafi: Eulerjev izrek. Hamiltonski grafi. Hallov izrek, sistemi različnih predstavnikov. Uporaba: latinski kvadrati. Točkovna in povezavna barvanja grafov. Ravninski grafi.
2) Za preostalih 25%-30% kontaktnih ur izvajalec predmeta po lastni presoji izbere teme z nas
2.1) Dodatne teme v okviru zgornjih poglavij:
- Rekurzivne enačbe. Formalne potenčne vrste. Posplošeni binomski izrek. Catalanova števila. Bellova števila.
- Grafi. Cayleyev izrek. Problem trgovskega potnika. Digrafi. Najkrajše poti, Dijkstrov algoritem. Turnirji. Kőnig-Egérvaryjev izrek. Mengerjev izrek. Kromatični polinom grafa. Homomorfizmi grafov. Ramseyev izrek.
2.2) Teme v ovkiru dodatnega poglavja:
- Uvod v načrte. Uravnoteženi nepopolni bločni načrti - definicija in zgledi. Steinerjevi sistemi trojk. Incidenčna matrika načrta. Fisherjeva neenakost. Simetrični načrti. Ločljivi načrti. Kirkmanov problem šolark. Končne projektivne ravnine, afine ravnine. Diferenčne metode. Hadamardovi načrti in Hadamardove matrike.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike.
Za razumevanje predmeta je potrebno imeti opravljen predmet Diskretna matematika I – Teorija množic.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaDiskretna matematika II – Kombinatorika ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-2044-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1) Obvezne teme (približno 70%-75% kontaktnih ur):
- Uvod. Kaj je kombinatorika? Zgledi kombina- toričnih problemov (kot npr. problem deranžmajev, Eulerjev problem častnikov, Kirkmanov problem šolark, Ramseyeva igra ipd.).
- Osnovna kombinatorična načela. Načelo vsote. Načelo dvojnega preštevanja. Načelo produkta. Načelo enakosti. Dirichletovo načelo (načelo golobnjaka). Posplošeno Dirichletovo načelo.
- Elementarna kombinatorika. Urejeni izbori s ponavljanjem. Urejeni izbori brez ponavljanja (poseben primer: permutacije). Neurejeni izbori brez ponavljanja, formula za binomske koeficiente. Kvocientna predstavitev binomskih koeficientov. Neurejeni izbori s ponavljanjem. Permutacije s ponavljanjem. Pascalova identiteta in Pascalov trikotnik. Binomski izrek in posledice. Načelo vključitev in izključitev. Preštevanje deranžmajev.
Preštevanje surjektivnih funkcij.
- Rekurzivne enačbe. Zgledi rekurzivnih enačb. Fibonaccijeva števila. Linearne rekurzivne enačbe s konstantnimi koeficienti. Deranžmaji, ponovno.
- Porazdelitve. Porazdelitve označenih elementov v neoznačene celice. Stirlingova števila druge vrste, rekurzivna zveza in zveza z Bellovimi števili. Porazdelitve označenih elementov v označene celice. Porazdelitve neoznačenih elementov v neoznačene celice. Razbitja naravnega števila n na k sumandov. Porazdelitve neoznačenih elementov v označene celice.
- Grafi. Osnovne definicije. Izomorfizem grafov. Sprehodi, sledi, poti, komponente. Drevesa in gozdovi: definicije in osnovne lastnosti. Vpeta drevesa. Najmanjša vpeta drevesa: Kruskalov algoritem. Eulerjevi grafi: Eulerjev izrek. Hamiltonski grafi. Hallov izrek, sistemi različnih predstavnikov. Uporaba: latinski kvadrati. Točkovna in povezavna barvanja grafov. Ravninski grafi.
2) Za preostalih 25%-30% kontaktnih ur izvajalec predmeta po lastni presoji izbere teme z nas
2.1) Dodatne teme v okviru zgornjih poglavij:
- Rekurzivne enačbe. Formalne potenčne vrste. Posplošeni binomski izrek. Catalanova števila. Bellova števila.
- Grafi. Cayleyev izrek. Problem trgovskega potnika. Digrafi. Najkrajše poti, Dijkstrov algoritem. Turnirji. Kőnig-Egérvaryjev izrek. Mengerjev izrek. Kromatični polinom grafa. Homomorfizmi grafov. Ramseyev izrek.
2.2) Teme v ovkiru dodatnega poglavja:
- Uvod v načrte. Uravnoteženi nepopolni bločni načrti - definicija in zgledi. Steinerjevi sistemi trojk. Incidenčna matrika načrta. Fisherjeva neenakost. Simetrični načrti. Ločljivi načrti. Kirkmanov problem šolark. Končne projektivne ravnine, afine ravnine. Diferenčne metode. Hadamardovi načrti in Hadamardove matrike.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Za razumevanje predmeta je potrebno znanje srednješolske matematike.
Za razumevanje predmeta je potrebno imeti opravljen predmet Diskretna matematika I – Teorija množic.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaMatematični praktikum I | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-0060-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
programi za predstavitve (npr. Power Point), delo s preglednicami (npr. Excel),
- urejevalniki besedil (npr. WinEdt, TextPad, Emacs, Auctech, Open Office, …),
- osnove TeX-a in LaTeX-a (Miktex, Tetex, GSview, Acrobat Reader...),
- osnovna orodja za izdelavo slik (pdf, eps), delo s formati slik, vključevanje slik v LaTex, skeniranje in uporaba digitalne kamere.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
135
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen predmet Računalniški praktikum.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaMatematični praktikum I ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-1-O-2046-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
programi za predstavitve (npr. Power Point), delo s preglednicami (npr. Excel),
- urejevalniki besedil (npr. WinEdt, TextPad, Emacs, Auctech, Open Office, …),
- osnove TeX-a in LaTeX-a (Miktex, Tetex, GSview, Acrobat Reader...),
- osnovna orodja za izdelavo slik (pdf, eps), delo s formati slik, vključevanje slik v LaTex, skeniranje in uporaba digitalne kamere.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
135
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen predmet Računalniški praktikum.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove numeričnega računanja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-2-O-0914-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Osnove numeričnega računanja. Premična pika in zaokrožitvene napake. Računanje v premični piki. Stabilni računski procesi in občutljivost problema. Celotna napaka.
• Nelinearne enačbe. Bisekcija. Navadna iteracija. Tangentna metoda, sekantna metoda. Algebraične enačbe. Sistemi nelinearnih enačb. Newtonova metoda.
• Sistemi linearnih enačb. LU razcep in razcep Choleskega. Gaussova eliminacija. Diagonalno dominantne in tridiagonalne matrike. Občutljivost problema. Iterativno reševanje sistemov.
• Problem najmanjših kvadratov. Predoločeni sistemi. QR razcep in singularni razcep.
• Lastne vrednosti matrik. Potenčna metoda, obratna potenčna metoda. Schurov in Gerschgorinov izrek.
• Interpolacija funkcij. Polinomska interpo-lacija. Deljene diference. Interpolacija z zlepki.
• Numerično odvajanje. Numerično integri-ranje. Newton-Cotesova pravila. Sestavljena pravila. Gaussove kvadraturne formule. Euler-Maclaurinova formula in Rombergova ekstrapolacija. Integracija v več dimenzijah.
• Bezierove krivulje. De Casteljauev algoritem. Bernsteinovi polinomi. Lastnosti Bezierovih krivulj. Subdivizija. Višanje stopnje.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen predmeti: Analiza I – Temelji analize, Analiza II – Infinitezimalni račun, Algebra I – Matrični račun, Algebra II – Linearna algebra.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove numeričnega računanja ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-2-O-2054-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Osnove numeričnega računanja. Premična pika in zaokrožitvene napake. Računanje v premični piki. Stabilni računski procesi in občutljivost problema. Celotna napaka.
• Nelinearne enačbe. Bisekcija. Navadna iteracija. Tangentna metoda, sekantna metoda. Algebraične enačbe. Sistemi nelinearnih enačb. Newtonova metoda.
• Sistemi linearnih enačb. LU razcep in razcep Choleskega. Gaussova eliminacija. Diagonalno dominantne in tridiagonalne matrike. Občutljivost problema. Iterativno reševanje sistemov.
• Problem najmanjših kvadratov. Predoločeni sistemi. QR razcep in singularni razcep.
• Lastne vrednosti matrik. Potenčna metoda, obratna potenčna metoda. Schurov in Gerschgorinov izrek.
• Interpolacija funkcij. Polinomska interpo-lacija. Deljene diference. Interpolacija z zlepki.
• Numerično odvajanje. Numerično integri-ranje. Newton-Cotesova pravila. Sestavljena pravila. Gaussove kvadraturne formule. Euler-Maclaurinova formula in Rombergova ekstrapolacija. Integracija v več dimenzijah.
• Bezierove krivulje. De Casteljauev algoritem. Bernsteinovi polinomi. Lastnosti Bezierovih krivulj. Subdivizija. Višanje stopnje.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen predmeti: Analiza I – Temelji analize, Analiza II – Infinitezimalni račun, Algebra I – Matrični račun, Algebra II – Linearna algebra.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaStatistika | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-3-O-2183-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vzorčenje.
- Pojem verjetnostnega vzorčenja.
- Vzorčna porazdelitev in standardna napaka.
- Primeri vzorčenj in njihovih standardnih napak.
- Stratificirano vzorčenje in primeri alokacij.
Ocenjevanje parametrov.
- Pojem statističnega modela.
- Prostor parametrov, cenilke, vzorčna porazdelitev.
- Metoda največjega verjetja.
- Asimptotske lastnosti metode največjega verjetja.
- Rao-Cramérjeva neenačba, optimalnost ocen, izrek o faktorizaciji.
Preizkušanje domnev.
- Formulacija problema.
- Statistični testi, velikost testa, moč testa.
- Primeri statističnih testov.
- Wilksov izrek.
- Neyman-Pearsonova lema, teorija optimalnosti.
Linearni modeli.
- Predpostavke linearnega modela in primeri.
- Ocenjevanje parametrov.
- Izrek Gauss-Markova.
- Posplošitve linearnih modelov.
- Primeri uporabe.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen obvezni predmeti: Analiza I – Temelji analize,
Algebra II – Linearna algebra, Verjetnost.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaStatistika ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-3-O-2644-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vzorčenje.
- Pojem verjetnostnega vzorčenja.
- Vzorčna porazdelitev in standardna napaka.
- Primeri vzorčenj in njihovih standardnih napak.
- Stratificirano vzorčenje in primeri alokacij.
Ocenjevanje parametrov.
- Pojem statističnega modela.
- Prostor parametrov, cenilke, vzorčna porazdelitev.
- Metoda največjega verjetja.
- Asimptotske lastnosti metode največjega verjetja.
- Rao-Cramérjeva neenačba, optimalnost ocen, izrek o faktorizaciji.
Preizkušanje domnev.
- Formulacija problema.
- Statistični testi, velikost testa, moč testa.
- Primeri statističnih testov.
- Wilksov izrek.
- Neyman-Pearsonova lema, teorija optimalnosti.
Linearni modeli.
- Predpostavke linearnega modela in primeri.
- Ocenjevanje parametrov.
- Izrek Gauss-Markova.
- Posplošitve linearnih modelov.
- Primeri uporabe.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen obvezni predmeti: Analiza I – Temelji analize,
Algebra II – Linearna algebra, Verjetnost.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaVerjetnost | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-2-O-0916-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnove kombinatorike
- Osnovni izrek kombinatorike.
- Variacije in variacije s ponavljanjem.
- Kombinacije in kombinacije s ponavljanjem.
- Permutacije in permutacije s ponavljanjem.
- Binomska formula in posplošitve.
Izidi in dogodki
-Množica vseh možnih izidov, dogodki, definicija verjetnosti.
- Računanje z dogodki.
- Pogojna verjetnost in neodvisnost.
Slučajne spremenljivke
-Slučajne spremenljivke in njihove porazdelitve.
- Pregled osnovnih diskretnih porazdelitev.
- Zvezne slučajne spremenljivke.
Večrazsežne porazdelitve
- Definicija diskretnih večrazsežnih porazdelitev.
- Večrazsežne diskretne porazdelitve.
- Večrazsežne zvezne porazdelitve.
- Pogojne porazdelitve in neodvisnost.
- Porazdelitve funkcij slučajnih spremenljivk.
Pričakovana vrednost in varianca
-Pojem pričakovane vrednosti in lastnosti.
-Varianca in kovarianca.
-Pogojna pričakovana vrednost.
Rodovne funkcije
- Definicija in primeri.
- Proces razvejanja.
Aproksimacija porazdelitev
- Konvergenca slučajnih spremenljivk v porazdelitvi.
- Normalna aproksimacija porazdelitev vsot slučajnih spremenljivk.
- Poissonova aproksimacija.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočena predmeta: Analiza I – Temelji analize, Algebra I – Matrični račun.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika | VrstaUNI | Ime predmetaVerjetnost ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MAT-U-2-O-2056-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnove kombinatorike
- Osnovni izrek kombinatorike.
- Variacije in variacije s ponavljanjem.
- Kombinacije in kombinacije s ponavljanjem.
- Permutacije in permutacije s ponavljanjem.
- Binomska formula in posplošitve.
Izidi in dogodki
-Množica vseh možnih izidov, dogodki, definicija verjetnosti.
- Računanje z dogodki.
- Pogojna verjetnost in neodvisnost.
Slučajne spremenljivke
-Slučajne spremenljivke in njihove porazdelitve.
- Pregled osnovnih diskretnih porazdelitev.
- Zvezne slučajne spremenljivke.
Večrazsežne porazdelitve
- Definicija diskretnih večrazsežnih porazdelitev.
- Večrazsežne diskretne porazdelitve.
- Večrazsežne zvezne porazdelitve.
- Pogojne porazdelitve in neodvisnost.
- Porazdelitve funkcij slučajnih spremenljivk.
Pričakovana vrednost in varianca
-Pojem pričakovane vrednosti in lastnosti.
-Varianca in kovarianca.
-Pogojna pričakovana vrednost.
Rodovne funkcije
- Definicija in primeri.
- Proces razvejanja.
Aproksimacija porazdelitev
- Konvergenca slučajnih spremenljivk v porazdelitvi.
- Normalna aproksimacija porazdelitev vsot slučajnih spremenljivk.
- Poissonova aproksimacija.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočena predmeta: Analiza I – Temelji analize, Algebra I – Matrični račun.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika v ekonomiji in financah | VrstaUNI | Ime predmetaEkonometrija | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MEF-U-3-O-1361-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Uvod in ponovitev statističnih metod in verjetnosti
• Linearni model, predpostavke in BLUE
• Enostaven regresijski model
• Regresijski model več spremenljivk
- Multikolinearnost
- Heteroskedastičnost
- Avtokorelacija
• Neprave spremenljivke
• Odložene spremenljivke
• Nelinearni regresijski modeli
• Cenilka največjega verjetja
• Panelni podatki in linearni regresijski model
• Modeli binarne izbire
• Regresija z instrumentaliziranimi spremenljivkami
• Nenaključna izbira vzorca
• Analiza časovnih serij in ARMA procesi
• Sestava, ocenjevanje in uporaba ekonometričnih modelov v ekonomski analizi.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Znanje pridobljeno pri predmetih: Mikroekonomska analiza, Makroekonomska analiza, Statistika, Verjetnost.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika v ekonomiji in financah | VrstaUNI | Ime predmetaFinance | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MEF-U-2-O-1363-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Finance, definicije, finance v podjetju, finančno okolje podjetja.
2. Financiranje podjetja in na to vezani matematični modeli.
3. Tveganje in donosnost.
4. Strošek in struktura kapitala in na to vezani matematični modeli.
5. Bančništvo.
6. Trgovanje na borzni platformi.
7. Politika obratnega kapitala in na to vezani matematični modeli.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Znanje pridobljeno pri predmetu Mikroekonomska analiza.
Znanje pridobljeno pri predmetu Makroekonomska analiza.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programMatematika v ekonomiji in financah | VrstaUNI | Ime predmetaMakroekonomska analiza | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-MEF-U-2-O-1344-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Analiza proizvodne funkcije, statična analiza BDP
• Komperativna statika BDP, dinamična analiza BDP (diskretni in zvezni model)
• IS-LM analiza, matrična algebra IS-LM modela
• Matematika modelov rasti, Harrodov in Domarjev model
• Solowov model, analiza konvergence gospodarske rasti
• Adaptivna pričakovanja, racionalna pričakovanja (Fair-Taylor algoritem)
• Reševanje modelov z racionalnimi pričakovanji (metoda nedoločenih koeficientov)
• Brezposelnost
• Neoklasični model gospodarske rasti
• Keynesianska teorija poslovnih modelov
• Friedman – Lucasov model denarnega presenečenja
• Teorija realnih poslovnih ciklov
• Phillipsova relacija
• Fiskalna in monetarna politika
• Kvantitativna teorija enačba, Cambridge enačba povpraševanja po denarju in cenovna stabilnost
• Gospodarska rast, denar in inflacija
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaModerni angleški jezik 1 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-1-O-1478-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Študent/k kritično preizprašuje različne vzroke zakaj je angleščina postala to kar je, zakaj se posamezniki in posameznice odločijo študirati angleščino, v kakšne govorce in govorke jih je mogoče opredeliti in zakaj? Do kakšne mere so tovrstne klasifikacije dandanes pomenljive? Zakaj nekatere kulture, družbe in države prevzamejo in spreminjajo angleščino, ter kakšen je globalni status angleščin dandanes?
Da bi vedeli kaj je sodobna angleščina se moramo zavedati od kod je prišla, kako se je razvila in kdaj je postala “moderna”. Poudarek je na pregledu širšega kontinuuma med oralnostjo in tekstualnostjo, razlikam med formalno in neformalno rabo, različnimi registri, deskriptivnim namesto preskriptivnim prisotopom k jeziku, na razvijanju besedišča in na angleščinah in ne na angleščini.
Besedišče je, glede na pluralnost angleščin, obravnavano s stališča kako različna zgodovinska in kulturna odzadja vplivajo na različna razumevanja znotraj jezika, ki je bil, zgodovinsko gledano, razumljen kot enoten. Drugi pristop temeljina na načinu kako se besedišče razvije glede na specfične družbene in zgodovinske pojave (intenzivni tehnološki razvoj, vojne, globalizacija). Pozornost je tudi namenjena razvoju strokovnega in bolj splošnega akademskega besedišča študentov.
Praktični material za predmet je vzet iz zgodovinskih virov, rekonstukcij, terenskih posnetkov, različnih avdiovizualnih vsebin, podcastov in tekstov od sodobnih časopisnih in revialnih člankov, blogov, literature in akademskega pisanja do popularne glasbe. Osnovni pristop k tem materialom temelji na metodi natančnega branja in praktične kritike.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
vse smeri
Predavanja
Seminarji
45
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaModerni angleški jezik 2 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-1-O-1480-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet poglablja zavest o razlikah med formalno in neformalno rabo in različnimi registri in potrebe po deskriptivnih namesto preskriptivnih prisotopov k jeziku. Poudarek je sodobnih angleščinah in ne na angleščini, pri tem, da je veliko pozornosti posvečeno trenutno dvem kulturno najmočnejšim angleščinam: angleški angleščini in ameriški angleščini.
Preko študija izbranega praktičnega materiala študentje spoznavajo tako kompleksne jezikovne strukture kakor tudi razvijajo zmožnost kritične refleksije o različnih oralnih in tekstualnih strategijah znotraj širokega nabora različnih anglofonskih diskurzov. Poleg tega ponovno pregledamo sproti bolj problematična mesta v angleški slovnice s poudarkom na skladnji kompleksnih stavkov, glagolskem času, razlikah v rabi neštevnih in števnih samostalnikov, ipd.
Pri tem je poudarek ne toliko na kulturni in drugi moči oziroma oblasti posameznih angleščin nad drugimi angleščinami ali jezikih, temveč na odnosih moči znotraj enega določenega jezika. Poudarek je tako tudi na to kako določene rabe nasploh včasih nehote, včasih zavestno, reproducirajo kulturne in druge stereotipe, imajo specifične hegemonske funkcije, ko so uporabljene v kontekstih sodobnega oglaševanja, kapitalizma, prava in politike. Ob tem predmet pregleduje jezikovne strategije preko katerih se je mogoče tovrstne rabam zoperstaviti.
Predmet še nadalje poglablja tako strokovno kakor tudi bolj splošno akademsko besedišče študentov preko širokega spektra rabe in funkcij, ki se nanašajo tako na akademsko branje in pisanje kakor tudi na praktično navigacijo znotraj univerze kot institucije.
Praktični material za predmet je vzet iz različnih avdiovizualnih vsebin, podcastov in tekstov od sodobnih časopisnih in revialnih člankov, blogov, literature in akademskega pisanja do popularne glasbe. Osnovni pristop k tem materialom temelji na metodi natačnega branja in praktične kritike.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
vse smeri
Predavanja
Seminarji
45
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaAngleški jezik v medkulturnem položaju | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-2-O-1542-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet oblikujemo okoli dveh osrednjih ciljev: Pripraviti študenta/ko na mednarodno izmenjavo
- v smislu medkulturne mediacije in čezkulturne primerljivosti
- in v smislu spoznavanja jezikovnih značilnosti strokovnega in znanstvenega ubesedovanja diskurza v različnih kulturnih okoljih.
Ob branju in preučevanju daljših avtentičnih člankov študent/ka uzavešča, dopolnjuje in izpopolnjuje znanstveno besedišče v rabi v akademskem okolju in se tako pripravlja na mednarodno izmenjavo. Preučuje medije (filme, časopise, revije, Internet) in opazuje podobnosti in razlike med rabami jezika v akademskem in v novinarskem jeziku, hkrati opazuje, analizira in ozavešča kulturno označene prvine, jezikovne in nejezikovne, ter vzpostavlja vzporednice med svojim kulturno-jezikovnim okoljem in drugimi, predvsem tistim, kjer načrtuje svoj obisk/izmenjavo.
Tako se sooča z vrsto evropskih in mednarodnih vprašanj, s kritičnim pristopom do političnega diskurza in medijskih občil, pa z vprašanjem, kaj je sporazumevanje v medkulturnem okolju.
Svoje ugotovitve o medkulturnem sporazumevanju in prilagoditvah uzavešča z opazovanjem sebe in drugih, nato beleži v Medkulturnem portfoliu. Tu tudi projektno zastavi svojo raziskavo v času mednarodne izmenjave.
Nadalje širi poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti skozi daljša, raznolika avtentična besedila z raznovrstnimi vsebinami, ki poglabljajo poznavanje in razmevanje rabe angleščine v mednarodnih/ globaliziranih medijskih sporočilih. Spozna, analizira in prilagojeno rabi angleščino v uradnih dokumentih, projektnih dokumentih, pri samopredstavitvi v kulturnem kontekstu in pri simulacijah sodelovanja v mednarodnih razgovorih ali akademskih, strokovnih predstavitvah. Ob tem
Jezikovna načela in zakonitosti
ob nadalnjem izpopolnjevanju rabe slovničnih časov, glagolskih oblik in načinov poglablja zavest o pragmatski vlogi glagolskih paradigem, razvija tekoče in natančno upovedovanje v tujem jeziku;
ob utrjevanju in poglabljanju rabe pridevniških in prislovnih besednih zvez ozavešča vlogo teh jezikovnih sredstev in njihovih oblik;
ob utrjevanju in širjenju rabe kolokativnih samostalniških zvez, njihovih oblik in vezav s členi in predlogi poglablja in širi znanje o semantični strukturiranosti leksikona;
študent/ka upoveduje v obliki prostih in zloženih stavkov, pri čemer uporablja pravilni besedni red in skladenjske vzorce prilagojene vrsti diskurza in nivoju formalnosti, sosledje časov prilagojeno različnim zunajjezikovnim kontekstom. Študent/ka razvija zavest o razlikah pri upovedovanju in oblikovanju časovnih odnosov v maternem in tujem jeziku;
z obravnavanjem različnih vsebin študent/ka širi splošni in poslovni besednjak, pri upovedovanju pa spontano privzema vzorce kologativnosti, idiomskosti in frazemskosti angleškega jezika.
Struktura besedila
študent/ka analizira strukturo raznovrstnih besedil v okviru pogojev besedilnosti po DeBeaugrande/Dresslerju (kohezija, koherenca, namenilnost, sprejemljivost, sporočilnost, ustreznost situaciji in govornemu položaju, medbesedilnost), upošteva sobesedje in razvija sposobnost načrtovanja in izdelave daljših besedil o samostojnem raziskovalnem delu;
študent/ka preučuje posebnosti akademskih in strokovnih besedil in poglablja sposobnost samostojnega branja in razumevanja daljših besedil ter ustnega in pisnega sporočanja v različnih sporazumevalnih situacijah.
študent/ka poglablja sposobnost selektivnega in globalnega pristopa k daljšemu besedilu, podajanja globalne vrednosti besedila, spretnost izluščenja teme besedila, njegove temeljne misli, obdelave podatkov, razvija kritičen in analitičen odnos do besedila in nadalje poglablja sposobnost utemeljevanja.
Pragmatična načela in zakonitosti
študent/ka s preučevanjem nadalje poglablja in ustrezno uporablja fraze, tujke, vljudnostne oblike, okrajšave, pri čemer upošteva kulturo govorcev tujega jezika, register sporočanja, obliko sporočanja (pisno in ustno), zvrst jezika (standardna oblika, žargon, besedišče in sintaksa jezika stroke: politični, diplomatski, poljudnoznanstveni, poslovni, novinarski jezik, ipd.).
študent/ka vadi in utrjuje prilagojeno rabo govornih položajev v angleščini in prepoznava razlike med rabo v maternem in tujem jeziku.
Predmetnospecifične kompetence*:
Študent/ka bo dobil/a dva dokumenta, ki mu/ji bosta služila kot pomoč za samopreverjanje in samovrednotenje.
evidenčni karton, ki ga bo izpolnil/a ob vsakem srečanju. Vanj bo vpisoval/a začrtane cilje in naloge ter opravljeno delo.
medkulturni portfolijo, kamor bo vpisoval svojo učno pot spoznavanja sebe in drugih v medkulturnih stikih, kritično ocenil svoje ravnanje in podal razumevanje odzivanja drugih. Arhiviral bo posamezna opažanja in izsledke. Oba dokumenta bo prinesel/la s seboj na ustni zagovor izpita.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
vse smeri
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaSodobne anglofonske kulture | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-3-O-1549-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Na podlagi izbranih študijev primerov in praktičnih vaj iz literature, popularne glasbe, filma, medijskega življenja in drugih tako “navadnih” kakor tudi uradnih diskurzov, ki so predvsem, toda ne povsem, vzeti iz sodobnih kultur Velike Britanije in ZDA, predmet kritično preiskuje sledeča vprašanja:
problematiziranje vprašanja enote in edine kulturne identitete, kulture kot samovznikle in samosklenjene.
jezikovno vprašanje in vprašanje notranjih bojev za definicijo, pomen in razvoj določene kulture same v odnosu do različnih definicij angleškega jezika glede na izvore, rabe in cilje tega jezika samega.
medigra angleščin in konstrukcije etnične in rasne, razredne, družbeno spolne in spolne in druge identitete kakor izhaja iz specifičnih rab angleščin.
sodobne debate o etnični, kulturni in nacionalni identiteti v nekaterih anglofonskih družbah in v odnosov do različnih manjšin ter migracijskih in drugih vprašanj.
“angleškost”, “ameriškost”, itd kot oblike esencializma in zamišljene skupnosti
konstrukcija popularne, visoke in uradne britanske in ameriške kulture skozi konstrukcije Drugega in procesov notranjega kolonializma, orientalizem in (neo)imperializma, diskurza spopada civilizacije.
Notranje in zunanje oblike sub- in kontrakulture, kakor se razvijajo v odporu do zgornjega.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
vse smeri
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaItalijanščina 1 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni / izbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1484-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vsebine programa se skladajo s tistimi, ki so bile razvite za italijanski jezik in so naštete v posebni publikaciji (*):
- slovnica (morfologija in sintaksa),
- izgovorjava in prozodija,
- pravopis,
- funkcije,
- splošni in specifični pojmi,
- kulturne reference,
- socialno in kulturno znanje ter vedenje.
Možna tematska polja so:
- Osebna informacija
- Stvari in dejavnosti, ki so mi všeč in tiste, ki jih ne maram
- Družina in prijatelji
- Dom in soseska
- Prosti čas in počitnice
- Vsakodnevn aktivnosti in prehrana
- Pretekli dogodki in izkušnje
(*)«Profilo della lingua italiana. Livelli di riferimento del QCER A1, A2, B1, B2«, La nuova Italia, Milano, 2010.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
smer angleščina-italijanščina; Modul za začetnike / vse smeri
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaKitajščina 1 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1487-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Jezikovne vsebine
Osnovne jezikovne strukture: Besedne vrste in njihove posebnosti, vrstni red besed v stavku, samostalniki in osebni zaimki, uporabljeni kot atributivni genitiv s členico 的(de), členica 了(le), števniki, merilniki, vprašalnice in vprašalni zaimki, pridevnik v glagolski vlogi, glagol v vlogi predikata, raba prislovov 很(hen), 太(tai), 也(ye) in 都(dou), raba veznika 和(he) in predloga 在(zai), izražanje časa, starosti, telefonske številke, denarnih enot, nikalnice 不 (bu) in 没 (mei), izražanje želja, izražanje možnosti (zmožnosti) z glagoloma 会(hui) in 能(neng), stanjski glagoli, medmet 喂 (wei), različne rabe glagola 有(you), 是…的 stavki in izražanje dejanja v teku s strukturo 在...呢.
Slušno razumevanje
Osnove fonologije: samoglasniki in soglasniki, začetni in končni glasovi, zahtevnejši fonemi, klasifikacija fonemov mandarinščine, vrste tonov, posebnosti tonalnega jezika, transformacije tonov v večzložnih konstrukcijah. Pogosti vsakodnevni izrazi in zelo osnovne besedne zveze, namenjene za zadovoljevanje konkretnih potreb.
Bralno razumevanje
- Branje z razumevanjem preprostih povedi in besedil.
Pisanje
- Pismenke: do 200 osnovnih pismenk, radikali, vrstni red potez pri pisanju. Pisanje preprostih stavkov in krajših besedil. Uporaba slovarjev in računalniški vnos pismenk.
Konverzacija
- Govorna dejanja in funkcije: pozdraviti in odzdraviti, se posloviti, predstaviti sebe in druge, vprašati po osebnih podatkih in jih podati, se zahvaliti, se opravičiti; povedati, da nečesa ne razumemo, uporabljati števila in povedati, koliko je ura, koliko kaj stane ipd; prositi za nekaj in se odzvati na prošnje/zahteve drugih, vprašati nekoga po počutju in odgovoriti na podobna vprašanja.
- Slog in način komuniciranja, govorne navade
Kitajska kultura in komunikacija:
- kratka geografska, zgodovinska in politična predstavitev sinofonskih držav in regij
- značilnosti kitajskega jezika in pisave
- razvoj pisave
- bonton in posebnosti komunikacije (imena in priimki, naslavljanje, pozdravljanje, poslavljanje, nazivi, vljudnostne forme … )
- posebnosti neverbalne komunikacije v kitajskem kontekstu
- elementi kitajske kulture (družina, šolski sistem … )
- Vodeno seminarsko delo z namenom pridobivanja kulturnih kompetenc in besedišča na specifičnih področjih po izboru posameznega študenta.
Stopnja
1.
Letnik
lektorat
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaKitajščina 2 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1493-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Jezikovne vsebine
Osnovne jezikovne strukture:
Zanikanje z 别(bie), prislovi 非常(feichang), 最(zui), 一起(yiqi), 还(hai), 真(zhen) in 再(zai), časovni prislovi 正在(zhengzai), 已经(yijing) in 就(jiu). Struktura因为……所以……, veznik 但是(danshi), predlogi, 从(cong), 对(dui), 比(bi), 向(xiang) in 离(li), pomožni glagoli 可以(keyi), 要(yao) in 可能(keneng), raba členice 得( de), modalna členica 着(zhe) in 过(guo), podvajanje glagolov (A+A ali A + 一 + A), vprašalna zaimka 为什么(weishenme) in 多(duo), velelna raba glagolov 别(bie) in 不要(buyao), raba 正在(zhengzai) za izražanje dejanj, ki so pravkar v teku, raba modalnih členic 了(le) in 过(guo) za dejanja, ki so se zaključila, raba strukture “要……了” za dejanja oz. spremembe, ki bi morale nastopiti, raba pripone “着” za dejanja, stanja, ki še vedno potekajo.
Slušno razumevanje
- Poglabljanje fonologije: ponovitev pravil pri izgovorjavi samoglasnikov in soglasnikov, zahtevnejši fonemi, izgovarjanje tonov, posebnosti in transformacije tonov v večzložnih konstrukcijah.
Bralno razumevanje
- Branje z razumevanjem srednje dolgih povedi in besedil.
Pisanje
- Pismenke: do 200 novih pismenk, poglabljanje pomena in rabe posameznih radikalov. Pisanje srednje dolgih stavkov in besedil.
Konverzacija
- Govorna dejanja in funkcije: Povedati osnovne podatke (datum, rojstni datum, pomembnejše datume), dajati podatke o lokaciji in navodila o smeri, opisovanje predmetov, spraševati po smeri, vprašati po ceni, naročiti hrano v restavraciji, telefonirati, opisati mestni predel, kjer živimo, promet in prevozna sredstva, prositi pomoč.
Kitajska kultura in komunikacija
- Nadaljevanje osnovnih tem iz kitajske kulture, s poudarkom na jezikovnih vidikih teh vsebin
- Oblikovanje specifičnega besedišča na posameznih obravnavanih praktičnih področjih (specifike kitajskega mestnega okolja, transporta, denarja in kupovanja ... )
- Predstavitev specifik sodobne kitajske kulture: bonton, različne ravni sporazumevanja, kultura pisnega jezika, poslovna in akademska kultura.
- Vodeno seminarsko delo z namenom pridobivanja kulturnih kompetenc in besedišča na specifičnih področjih po izboru posameznega študenta.
Stopnja
1.
Letnik
lektorat
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaKitajščina 4 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1505-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Jezikovne vsebine
Izražanje stopnje z 不得了(budeliao), 得很 (dehen) in有的是(youdeshi). Raba prislovov原来 (yuanlai), 甚至 (shenzhi) , 一向 (yixiang), 就是 (jiushi), 到底 (daodi),好(不)容易 (hao (bu) rongyi), struktura gl. + 就 + gl. , retorično vprašanje z难道 (nandao)……?, raba ……什么的 (shenmede) , vezniki另外 (lingwai) in 而 (er), raba predlogov随着 (suizhe), (自)从……(zi)lai… , 凭(ping)…… , trpnik s predlogom给 (gei), raba难怪 (nanguai) v vlogi glagola, izražanje primerjave z glagoli 不如 (buru)…… in像(xiang), pripona化(hua), posebne rabe都 (dou) in总 (zong), izražanje prihodnjih dogodkov in dejanj z将 (jiang) / 将要(jiangyao) / 将会(jianghui), raba slovničnih struktur尽管(jinguan)……，但是(danshi)……不是(bushi)……，而是(ershi)……, ……，反而(faner)……, ……，却(qie)…… , 即使(jishi)……，也(ye)…… , 就是(jiushi)……，也(ye)……,要是(yaoshi)……，就(jiu)…… , ……的话(dehua), raba rezultativnih glagolov 起来in出(来), izražanje dejanj, ki nastopijo istočasno s strukturo一面(yimian)……，一面(yimian)……, primerjava v rabi适合(shihe) vs 合适(heshi) , 常常(changchang) vs 经常(jingchang).
Slušno razumevanje
Poglabljanje fonologije in dodatno popravljanje/odpravljanje morebitnih napak v izgovorjavi: ponovitev pravil pri izgovorjavi samoglasnikov in soglasnikov, zahtevnejši fonemi, izgovarjanje tonov, posebnosti in transformacije tonov v večzložnih konstrukcijah.
Bralno razumevanje
Branje z razumevanjem daljših povedi in besedil.
Pisanje
Pismenke: do 600 novih pismenk, poglabljanje pomena in rabe posameznih radikalov. Pisanje daljših stavkov in tematsko zaključenih besedil.
Konverzacija
Govorna dejanja in funkcije: Pripovedovati in poglabljati besedišče iz že poznanih tem (hobi, študij, služba, prihodnji načrti, fizični in karakterni opis,…).
Kitajska kultura in komunikacija:
– Slog in način komuniciranja, govorne navade
– nadaljevanje tematik s predhodnih ravni z razširitvijo kitajske terminologije in frazeologije
– simbolika v jeziku in kulturno specifična frazeologija (stalna rekla oz. chengyu)
– slengovske specifike
– jezik in besedišče interneta in socialnih omrežij
– natančnejša obravnava posebnih govornih situacij v poklicnem in poslovnem kontekstu
– osnove korespondence
Stopnja
1.
Letnik
lektorat
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaItalijanščina 2 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni / izbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1490-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vsebine programa se skladajo s tistimi, ki so bile razvite za italijanski jezik in so naštete v posebni publikaciji (*):
- slovnica (morfologija in sintaksa),
- izgovorjava in prozodija,
- pravopis,
- funkcije,
- splošni in specifični pojmi,
- kulturne reference,
- socialno in kulturno znanje ter vedenje.
Možna tematska polja so:
- Pretekli dogodki in izkušnje
- Zdravje: dobre in slabe navade
- Iskanje dela
- Turizem, pokrajne in podnebje
- Moda in nakupovanje
- Kultura v Italiji: filmi, umetnost, itd.
- Italijanska kuhinja
(*)«Profilo della lingua italiana. Livelli di riferimento del QCER A1, A2, B1, B2«, La nuova Italia, Milano, 2010.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
smer angleščina-italijanščina; Modul za začetnike / vse smeri
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Italijanščina 2 nadaljuje kompetence in teme stopnje A2 (Vmesna) Skupnega evropskega jezikovnega okvira za učenje, poučevanje in ocenjevanje.
Za udeležbo na tečaju ali za končni izpit tega tečaja mora slušatelj obvezno imeti opravljen uradni izpit iz stopnje A1 v našem centru oziroma v drugih uradnih institucijah (npr: CILS, CELI, PLIDA), univerzah ali srednjih šolah (maturitetni izpit).
V primeru, da slušatelj nima uradnega spričevala, mora narediti izpit za preverjanje predhodnega znanja.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaKitajščina 3 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1499-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Jezikovne vsebine
· Osnovne jezikovne strukture: Raba večjega števila različnih merilnikov, prislova一定(yiding), 必须 (bixu), 更 (gang), 特别 (tebie), 多么 (duome), 极 (ji), 几乎 (jihu), 一共 (yigong), 只 (zhi), 终于(zongyu), 其实(qishi), 当然 (dangran), 又(you), 经常 (jingchang) in časovnih prislovov先 (xia), 才(cai), 一直 (yizhi), 总是 (zongshi), 马上 (mashang). Raba veznikov 虽然 (suiran)…但是(dashi), 而且(erqie), 然后 (ranhou), 如果 (ruguo), 一边 (yibian)…一边 (yibian), razlika v rabi veznikov 或者 (huozhi) in 还是 (haishi). Raba predlogov 为 (wei), 为了(weile), 除了(chule), 被 (bei), 关于(guanyu). Kitajski trpnik. Modalni glagoli 应该 (yinggai), 愿意 (yuanyi) in 敢(gan). Raba členice 地 (de). Izražanje stopnje navdušenja z izrazom 极了(jile), izražanje primerjave z 比 (bi) in s strukturo 和（跟）……一样 ter strukturo 有（有）……那么（这么）.
Slušno razumevanje
• Poglabljanje fonologije in dodatno popravljanje/odpravljanje morebitnih napak v izgovorjavi: ponovitev pravil pri izgovorjavi samoglasnikov in soglasnikov, zahtevnejši fonemi, izgovarjanje tonov, posebnosti in transformacije tonov v večzložnih konstrukcijah.
Bralno razumevanje
• Branje z razumevanjem daljših povedi in besedil.
Pisanje
• Pismenke: do 400 novih pismenk, poglabljanje pomena in rabe posameznih radikalov. Pisanje daljših stavkov in tematsko zaključenih besedil.
Konverzacija
• Govorna dejanja in funkcije:
Pripovedovati o svojih hobijih, o svojem študiju ali službi, o svojih prihodnih načrtih, o potovanju, se znati opisati tako fizično kot karakterno, simulacija situacij na pošti, na banki, v supermarketu, pri zdravniku. Slog in način komuniciranja, govorne navade.
Kitajska kultura in komunikacija:
– nadaljevanje tematik s prvih dveh ravni z razširitvijo kitajske terminologije in frazeologije,
– simbolika v jeziku in kulturno specifična frazeologija (števila, barve, flora in favna),
– osnove poslovnega bontona,
– bonton pri jedi,
– koledar in prazniki.
Stopnja
1.
Letnik
lektorat
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Dosežena sporazumevalna zmožnost v kitajskem jeziku po doseženi vstopni ravni pri predmetu Kitajščina 2 (vmesna raven), za katero ima študent ustrezna dokazila. Študent s predznanjem opravi preverjanje in se vključi v raven po opisnikih Skupnega evropskega okvira za jezike (SEJO).
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaŠpanščina 1 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1486-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vsebine programa se skladajo s tistimi, ki so bile razvite za španski jezik in so naštete v posebni publikaciji (*):
- slovnica (morfologija in sintaksa),
- izgovorjava in prozodija,
- pravopis,
- funkcije,
- splošni in specifični pojmi,
- kulturne reference,
- socialno in kulturno znanje ter vedenje.
Možna tematska polja so:
- Osebna informacija
- Stvari in dejavnosti, ki so mi všeč in tiste, ki jih ne maram
- Družina in prijatelji
- Dom in soseska
- Prosti čas in počitnice
- Vsakodnevn aktivnosti in prehrana
- Pretekli dogodki in izkušnje
(*)«Plan curricular del Instituto Cervantes. Niveles de referencia para el español«, Editorial Biblioteca Nueva, S. L., Madrid, 2006.
Stopnja
1.
Letnik
lektorat
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Španščina 1 vključuje kompetence in teme stopnje A1 (Vstopna) ter predstavlja nekatere druge, ki pripadajo stopnji A2 (Vmesna) Skupnega evropskega jezikovnega okvira za učenje, poučevanje in ocenjevanje. Zato je odprt vsem študentom, tudi tistim brez ali s skromnim predhodnim znanjem jezika.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programMedkulturno jezikovno posredovanje | VrstaUNI | Ime predmetaŠpanščina 2 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-MJP-U-0-I-1492-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vsebine programa se skladajo s tistimi, ki so bile razvite za španski jezik in so naštete v posebni publikaciji (*):
- slovnica (morfologija in sintaksa),
- izgovorjava in prozodija,
- pravopis,
- funkcije,
- splošni in specifični pojmi,
- kulturne reference,
- socialno in kulturno znanje ter vedenje.
Možna tematska polja so:
- Nenavadni poklici
- Pretekli dogodki in izkušnje
- Zdravje: dobre in slabe navade
- Zivljenje v tujini: prednosti in slabosti
- Osebni odnosi in občutki
- Knjige in filmi
(*)«Plan curricular del Instituto Cervantes. Niveles de referencia para el español«, Editorial Biblioteca Nueva, S. L., Madrid, 2006.
Stopnja
1.
Letnik
lektorat
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Španščina 2 nadaljuje kompetence in teme stopnje A2 (Vmesna) ter delno vključuje vsebine stopnje B1 (Sporazumevalnega Praga) »Skupni evropski jezikovni okvir: Učenje, Poučevanje, Ocenjevanje«.
Za udeležbo na tečaju ali za končni izpit tega tečaja mora slušatelj obvezno imeti opravljen uradni izpit iz stopnje A1 v našem centru oziroma v drugih uradnih institucijah (npr: DELE, CELU ali pdb.), univerzah ali srednjih šolah (maturitetni izpit).
V primeru, da slušatelj nima uradnega spričevala, mora narediti izpit za preverjanje predhodnega znanja.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaEtika v edukaciji | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PED-U-1-O-2127-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod v etiško refleksijo:
- etiška metodologija in vloga etiške refleksije
- temeljne etiške paradigme in teorije (utilitarizem, deontologija, etika vrlin)
- etiški kodeksi, problem etiških komisij
- moralna motivacija
2. Šolstvo in etika
- vzgojni smotri in formacija subjektivitete
- problematika državljanske in moralne vzgoje
- ocenjevanje in pravičnost
- enake možnosti in šolstvo
3. Moralni razvoj
- filozofski vidiki Kohlbergove teorije moralnega razvoja
- evolucijski pogled na razvoj moralnosti
4. Etika v družboslovju
- Antropologija etike v 20. stoletju
- Filozofski temelji etike v družboslovnih disciplinah
- Postmoderno razumevanje etike v pedagoškem kontekstu
5. Dileme pedagoške etike
- Moralne dileme in kulturni konteksti
- izobraževalni sistem(i) kot družbeni konstrukt
- razmerja med družbenimi sistemi (izobraževalni, ekonomski, politični)
- Pravice, pravičnost in vrednote
6. Uporabna etika
- Razmerja med teorijo in prakso
- Pravičnost, kritično mišljenje in reševanje etiških dilem
Okoljska etika
- Moralni problemi in moralno odločanje
- Etika v raziskovalnih disciplinah
7. Etična drža sodobnega pedagoga
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove andragogike in vseživljenjskega učenja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PED-U-1-O-1698-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Andragogika kot veda: predmet, metodologija in razvoj.
• Pojem odraslega, sistemske osnove izobraževanja odraslih.
• Permanentno (vseživljenjsko) izobraževanje: koncept, aplikacije, medsebojno vplivanje podsistema izobraževanja mladih in odraslih.
• Družbeni in ekonomski temelji izobraževanja odraslih.
• Temeljne značilnosti in dejavniki uspešnega učenja odraslih.
• Andragoški ciklus.
• Osnovne oblike in metode dela v andragoški praksi.
• Vrste izobraževanja odraslih, kriteriji delitve, ciljne skupine.
• Osnove svetovanja v izobraževanju odraslih.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaUpravljanje človeških virov | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PED-U-2-O-1709-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Razvoj in okolje managementa človeških virov.
2. Strateški management človeških virov.
3. Organizacija in izvajanje managementa človeških virov.
4. Analiza dela in določanje potrebnih zmožnosti delavcev.
5. Načrtovanje in zagotavljanje optimalnega obsega človeških virov.
6. Pridobivanje, izbiranje in uvajanje delavcev.
7. Oblikovanje dela in kakovost delovnega življenja.
8. Vključevanje zaposlenih v odločanje.
9. Zagotavljanje uspešnosti zaposlenih.
10. Učenje, izobraževanje, usposabljanje in razvoj kadrov.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaPoklicni in karierni razvoj | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PED-U-3-O-1716-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Značilnosti in dejavniki spreminjanja trga dela.
2. Sodobni teoretični pristopi poklicnega in kariernega razvoja.
3. Dejavniki poklicnega in kariernega razvoja.
4. Metode in tehnike načrtovanja poklicnega in kariernega razvoja.
5. Oblikovanje lastnega poklicnega etosa.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programPodatkovna znanost | VrstaMAG | Ime predmetaEtika v podatkovni znanosti | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-PZ-M-1-O-2604-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Sodobne tematika etičnih pristopov k upravljanju in raziskovanju podatkov. Možne vsebine vključujejo:
• Osnovni temelji etike
• Informirano soglasje
• Lastništvo podatkov
• Zasebnost
• Anonimnost
• Veljavnost podatkov
• 'Poštenost' algoritmov
• Družbene posledice
• Etični kodeks
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programPodatkovna znanost | VrstaMAG | Ime predmetaEtika v podatkovni znanosti ANG | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-PZ-M-1-O-2605-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Sodobne tematika etičnih pristopov k upravljanju in raziskovanju podatkov. Možne vsebine vključujejo:
• Osnovni temelji etike
• Informirano soglasje
• Lastništvo podatkov
• Zasebnost
• Anonimnost
• Veljavnost podatkov
• 'Poštenost' algoritmov
• Družbene posledice
• Etični kodeks
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programPodatkovna znanost | VrstaMAG | Ime predmetaPodatkovni praktikum I | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-PZ-M-1-O-2592-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v sintakso in v programiranju v jeziku R.
Struktura podatkov in obravnava podatkov.
Osnovne funkcije iz paketa base.
Učinkovita in ponovljiva obravnava podatkov in statistična analiza v jeziku R.
Grafični prikaz podatkov s pomočjo osnovnih funkcij in paketa ggplot2.
Razvoj in objava spletnih aplikacij, ki temeljijo na kodo napisano v jeziku R (s paketom shiny)
Optimizirano kodiranje v jeziku R
• Pogoste napake, ki povzročajo neučinkovitosti kode
• Anotacija in kontrola verzij
• Preverjanje pravilnosti
• Odpravljanje napak
• Ocena učinkovitosti
• Upravljanje spomina
• Računsko intenzivne metode (vključitev kode v jeziku C++ v funkcije, ki so napisane v R s pomočjo paketa Rccp, paralelizacija kode)
Razvoj programskih paketov v okolju R
• Struktura paketov
• Generične funkcije in metode
• Testiranje in zgradba paketov
• Dokumentacija paketov
• Kontrola verzij z uporabo GitHuba
Aplikacije za analizo podatkov v R:
• Povzetek statistike
• Parametrični in neparametrični testi pomembnosti
• Regresija in GLM (linearna, logistična, večkratna)
• Mešani modeli
Pri LV bodo uporabljeni realni masovni podatki v okviru raziskovalnih projektov, ki se izvajajo v okviru raziskovalnih programov P1-0285, P1-0404 in P1-0294.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programPodatkovna znanost | VrstaMAG | Ime predmetaPodatkovni praktikum I ANG | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-PZ-M-1-O-2593-3 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v sintakso in v programiranju v jeziku R.
Struktura podatkov in obravnava podatkov.
Osnovne funkcije iz paketa base.
Učinkovita in ponovljiva obravnava podatkov in statistična analiza v jeziku R.
Grafični prikaz podatkov s pomočjo osnovnih funkcij in paketa ggplot2.
Razvoj in objava spletnih aplikacij, ki temeljijo na kodo napisano v jeziku R (s paketom shiny)
Optimizirano kodiranje v jeziku R
• Pogoste napake, ki povzročajo neučinkovitosti kode
• Anotacija in kontrola verzij
• Preverjanje pravilnosti
• Odpravljanje napak
• Ocena učinkovitosti
• Upravljanje spomina
• Računsko intenzivne metode (vključitev kode v jeziku C++ v funkcije, ki so napisane v R s pomočjo paketa Rccp, paralelizacija kode)
Razvoj programskih paketov v okolju R
• Struktura paketov
• Generične funkcije in metode
• Testiranje in zgradba paketov
• Dokumentacija paketov
• Kontrola verzij z uporabo GitHuba
Aplikacije za analizo podatkov v R:
• Povzetek statistike
• Parametrični in neparametrični testi pomembnosti
• Regresija in GLM (linearna, logistična, večkratna)
• Mešani modeli
Pri LV bodo uporabljeni realni masovni podatki v okviru raziskovalnih projektov, ki se izvajajo v okviru raziskovalnih programov P1-0285, P1-0404 in P1-0294.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPredšolska vzgoja | VrstaVS | Ime predmetaPlesne dejavnosti | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PV-V-1-O-1566-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Zgodnje učenje predšolskih otrok in otrok v prvem razredu devetletne osnovne šole: vzgojno področje, cilji, pomen ustvarjalnega giba za celosten razvoj otroka, sprostitvena vloga plesnega izražanja, ustvarjalni gib kot metoda vzgojno-izobraževalnega procesa, značilnosti in razvoj plesnega izražanja.
• Sproščanje, izražanje, komuniciranje in ustvarjanje s plesom.
• Elementi plesa; prostor, čas, energija.
• Rajalne in ustvarjalno-gibalne igre, sprostitvene tehnike, masaža, prvine joge za otroke, vodena vizualizacija.
• Povezava plesa z drugimi področji.
• Spremljanje otrok in njihovih zamisli s pomočjo digitalne tehnologije – uporaba video posnetkov.
• Vključevanje digitalnih spodbud za plesno ustvarjanje – video igrice.
• Plesno izražanje v specifičnih skupinah otrok in skupinska dinamika.
• Vzgojitelj-sodelavec v akcijskem raziskovanju plesno-vzgojnega področja.
• Izsledki raziskav o pomenu plesnega izražanja za otrokov kognitivni, čustveno-socialni in psihomotorični razvoj.
• Utelešena kognicija.
• Zmožnost rabe digitalnih orodij za samostojen vzgojno-plesni razvoj – aplikacija Dancemaker
• Uporaba digitalnih orodij v plesu kot ustvrajalno sredstvo pri oblikovanju giba - Living Archive
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
15 IP
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPredšolska vzgoja | VrstaVS | Ime predmetaPredšolska pedagogika | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PV-V-1-O-1567-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Zgodovinski pregled razvoja predšolske vzgoje in pogledov na otrokovo naravo in razvoj; družbene spremembe kot osnova sprememb v predšolski vzgoji.
• Predšolska pedagogika kot znanstvena disciplina in njene naloge; Predšolska pedagogika in druge znanstvene vede.
• Vrste predšolske pedagogike glede na mesto izvajanja; Vloga družine in okolja v predšolskem obdobju; Odnosi med družinsko in organizirano predšolsko vzgojo; Programi organizirane predšolske vzgoje.
• Družbena pogojenost razvoja modelov in konceptov institucionalne predšolske vzgoje.
• Prehod iz vrtca v osnovno šolo, kontinuiteta pristopov.
• Vloga vzgojitelja v različnih teorijah otroštva in razlagah razmerja med razvojem in učenjem.
• Pojav zagovorništva, otrokove pravice in potrebe v predšolski vzgoji.
• Participacija otrok, staršev in skupnosti.
• Vpliv rezultatov raziskav o razvoju možganov na razumevanje otrokovega razvoja in učenja ter predšolsko pedagogiko.
• Kompenzacijski programi.
• Razvojna, individualna in kulturna primernost; dimenzije individualnosti; učeča se skupnost.
• Strukturni in procesni vidiki kakovosti vzgoje.
• Subjektivne teorije poučevanja.
• Kurikulum za vrtce; načrtovanje, izvajanje, dokumentiranje in spremljanje vzgoje in izobraževanja.
• Vzgoja za socialno pravičnost v vrtcu in šoli (ideja, cilj, osnovni principi).
• Vzgojiteljevo delo kot model dialoga, prosocialnega ravnanja, reševanja problemov, samospoštovanja, učenja, odnosov z otroki in odraslimi.
• Vzgojitelj kot sodelavec in profesionalec; timsko delo v vrtcu (oblikovanje strokovnega tima, vloge v timu, učinkovito delo v timu).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
15 IP
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPredšolska vzgoja | VrstaVS | Ime predmetaIzobraževalna tehnologija | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PV-V-1-O-1570-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pojmi in teorije na področju izobraževalne tehnologije.
Zgodovinski razvoj izobraževalne tehnologije in vloga računalnika, interneta in robotske tehnologije.
Taksonomije izobraževalne tehnologije s primeri uporabe na različnih področjih učenja.
Porajajoča se digitalna pismenost v predšolskem obdobju in digitalna izobraževalna tehnologija v primarnem okolju in pri vzgojno-izobraževalnem delu v vrtcu.
Pristopi primernega vključevanja digitalne tehnologije v otrokovo primarno okolje.
Kognitivni in emocionalno-osebnostni in socialni dejavniki zgodnjega učenja z vključevanjem digitalne tehnologije.
Didaktična načela, oblike in metode pri zgodnjem učenju z izobraževalno tehnologijo.
Vključevanje izobraževalne tehnologije v kurikul temelječ na igri in digitalna in kombinirana analogno-digitalna igra.
Oblike in značilnosti elektronske komunikacije in njihova uporaba pri zgodnjem učenju s poudarkom na večkodnem komuniciranju.
Digitalna tehnologija pri različnih oblikah sodelovanja s starši in lokalno skupnostjo.
Načrtovanje in priprava digitalnega in kombiniranega analogno-digitalnega didaktičnega gradiva za zgodnje učenje.
Kriteriji za evalvacijo kakovosti digitalnega gradiva za zgodnje učenje in strategije iskanja in vključevanja učnih virov na internetu.
Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih pristopov raziskovanja poučevanja in učenja z izobraževalno tehnologijo.
Psihosocialni in kulturni vplivi izobraževalne tehnologije in medijev pri zgodnjem učenju.
Socialni, etični, zdravstveni in zakonski vidiki uporabe izobraževalne tehnologije pri zgodnjem učenju.
Zagotavljanje dostopnosti do izobraževalne tehnologije otrokom s posebnimi potrebami.
Uporaba sodobne digitalne tehnologije pri lastnem strokovnem razvoju in vseživljenjskem izobraževanju ter sodelovanju v strokovnih skupnostih (na nacionalni in mednarodni ravni).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPredšolska vzgoja | VrstaVS | Ime predmetaZgodnje učenje italijanščine (ITA) | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PV-V-2-O-1894-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Govorni in kognitivni razvoj otroka.
• Načini razvijanja sporazumevalne zmožnosti otrok, s posebnim poudarkom na metodah pripovedovanja in opisovanja.
• Načini razvijanja poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu.
• Načini razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.
• Načini razvijanja spoznavne zmožnosti o jeziku pri otrocih.
• Načini preverjanja sporazumevalne zmožnosti otrok in oblikovanje otrokovega portfolija.
• Pedagoški govor: vzgojiteljeva in otrokova vprašanja, spraševalne strategije.
• Retorika (nastanek in razvoj). Retorika v Italiji. Razvijanje vzgojiteljevih retoričnih spretnosti.
• Medkulturna jezikovna vzgoja; italijanščina kot državni in uradni jezik (vloga italijanščine in madžarščine na dvojezičnih območjih; materni jezik, drugi jezik oz. jezik okolja in tuji jezik); govorni položaj (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni); knjižna zvrst oz. neknjižne zvrsti. Igra, igra vlog, didaktična igra in igrača ter njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.
• Pisanje priprav za dejavnosti s področja jezika.
• Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza nastopov in učnih priprav.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
PV za zavode z ita.u.j.
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPredšolska vzgoja | VrstaVS | Ime predmetaFilozofija vzgoje | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-PV-V-3-O-1589-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Uvod v filozofijo (ustvarjalno razmišljanje, kritična presoja, aktivno državljanstvo)
• Platonova prispodoba o votlini in vloga vzgojitelja pri negovanju kritičnega mišljenja otrok
• Aristotel in vzgoja kot orodje za doseganje samouresničenja ter grajenja socialne kohezije
• Novoveška in razsvetljenska pedagogika (Locke, Rousseau in Kant)
• Filozofija za otroke (teoretične predpostavke in praksa filozofiranja z otroci).
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programPredšolska vzgoja | VrstaVS | Ime predmetaPsihologija družine | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-1-PV-V-0-I-1604-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnove psihologije družine:
• Definicije družine in razvojni družinski ciklus;
• Modeli družine v sodobni družbi;
• Psihosocialne značilnosti družine (čustvena izraznost, vzgojni stili, družinska komunikacija, družinski stres, družinsko reševanje konfliktov);
• Drugi vidiki vplivanja družine na otrokov razvoj.
Sodelovanje družine in vzgojiteljice:
• Navezanost in izziv uvajanja otroka v vrtec;
• Poklicna identiteta in poslanstvo vzgojiteljice pri sodelovanju z družinami na osnovi jedrne refleksije (Korthagen);
• Vloga vzgojiteljice pri krepitvi otroka in družine na osnovi izhodišč pozitivne psihologije;
• Inkluzija družin iz različnih kulturno socialnih okolij.
Sodelovanje svetovalne službe vrtca in vzgojiteljice pri delu z družinami.
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programPrehransko svetovanje - dietetika | VrstaVS | Ime predmetaUvod v javno zdravje | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-1-PSD-V-1-O-2140-6 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1: Teoretične osnove javnega zdravja
• Razvoj javnega zdravja in opredelitev področja (različne definicije javnega zdravja, razvoj in zgodovinski mejniki)
• Pomembni javnozdravstveni pojmi in koncepti (zdravje, bolezen, klinična medicina, populacijska medicina)
2: Metode preučevanja pojavov, povezanih z zdravjem in druge metode dela v javnem zdravju
• Demografski dogodki in pojavi
• Značilnosti in struktura prebivalstva
• Demografski in zdravstveni podatki
• Rutinski in občasni viri zdravstvenih podatkov
• Klasifikacije bolezni
• Opisna epidemiologija - kazalniki bremena bolezni; absolutne vrednosti, grobe in starostno standardizirane stopnje
• Analitična epidemiologija - epidemiološko raziskovanje; relativno tveganje
• Prostorska in okoljska epidemiologija – GIS
3: Veliki javnozdravstveni problemi in dejavniki tveganja zanje
• Demografske in epidemiološke spremembe
• Pregled velikih zdravstvenih problemov (nalezljive bolezni, kronične nenalezljive bolezni, poškodbe, duševne motnje)
• Dejavniki tveganja (naravni, socialno-ekonomski)
4: Obvladovanje zdravstvenih problemov (preventiva)
• Primarna, sekundarna in terciarna preventiva; cepljenje, presejanje, zdravljenje, paliativa, rehabilitacija
• Organizacija preventivne dejavnosti
• Promocija zdravja
5: Sistemi in organizacija zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja z zdravstveno zakonodajo
• Zdravstveno varstvo in zdravstvena dejavnost
• Sistemi zdravstvenega varstva
• Financiranje zdravstvene dejavnosti in ekonomika v zdravstvenem varstvu
• Aktualna zdravstveni sistem in zdravstvena zakonodaja v Sloveniji
6: Družba in zdravstveni problemi
• Medicinska etika in deontologija
• Genetika v javnem zdravju
7: Analiza tveganja
• Izpostavljenost dejavnikom iz okolja
• Ocena tveganja
• Obvladovanje tveganja
• Obveščanje o tveganju
• Medicina in izredne razmere
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
46
Seminarji
20
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
114
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programPrehransko svetovanje - dietetika | VrstaVS | Ime predmetaOkolje in zdravje | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-1-PSD-V-1-O-2141-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Okolje kot dejavnik tveganja za ne/nalezljive bolezni in preventiva.
1.1. Ekologija in biogeokemično kroženje snovi v okolju
1.2. Biomonitoring
2. Kazalci okolja
2.1. Atmosfera in onesnaženost zraka
2.2. Priprava in monitoring pitne vode
2.3. Ravnanje z odpadki in komunalnimi odpadnimi vodami
3. Okolje in prehrana
3.1. Ogljični odtis hrane
4. Problematika prehajanja onesnaževal iz okolja v hrano
4.1. Primeri najbolj problematičnih okoljskih onesnaževal v živilih (obstojna organska onesnaževala, težke kovine, ostanki kmetijstva, procesna onesnaževala)
5. Osnove toksiokologije
5.1. Toksikokinetika
5.2. Odvisnost odmerek-odziv
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
24
Seminarji
Vaje
9
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
57
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programPrehransko svetovanje - dietetika | VrstaVS | Ime predmetaMotnje hranjenja | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-1-PSD-V-1-O-2153-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. MOTNJE HRANJENJA (MH): DIAGNOSTIČNE KATEGORIJE
1.1 Motnje hranjenja vs. motnje prehranjevanja
1.2 Klasifikacija MH
1.3 Diagnostični kriteriji in opredelitev podtipov
1.4 Nove oblike
2. ZDRAVSTVENI ZAPLETI MH
2.1 Telesni znaki
2.2 Zdravstveni zapleti po organskih sistemih:
posledica stradanja, vedenja praznjenja
in stranski učinki prekomerne in neustrezne uporabe zdravil
3. PREGLED MH
3.1 Prevalenca in incidenca
3.2 Razlike med spoloma
3.3 MH v Sloveniji in po svetu
4. VZROKI ZA NASTANEK MH: ETIOLOŠKI MODELI
4.1 Socialne in kulturne determinante: družina, mediji, subkulture in socialna mreža
4.2 Psihološke determinante: osebnost in psihopatologija
4.3 Biološke determinante: genetski in fiziološki rizični faktorji
4.4 Mnogovrstne determinante motenj hranjenja
5. ZDRAVLJENJE MH
5.1 Ravni zdravljenja in modeli zdravljenja
5.2 Zdravljenje v Sloveniji
DODATNE VSEBINE:
6. MH V ZGODNJEM OTROŠTVU
6.1. Pika, ruminacija, odklanjanje hrane, pretirana ješčnost, izrazita izbirčnost
6.2. Sekundarna motnja hranjenja- pri boleznih
7. PREHRANSKA PODPORA PRI MH
8. PREVENTIVA MH
8.1 Pomen pozitivne samopodobe, učenje zdravega prehranjevanja; osveščanje družbe o rizičnih skupina za nastanek motenj; pozitivna vloga medijev.
9. DEFINICIJA RIZIKA
9.1 Fizični in psihološki zdravstveni riziki sodelovanja pri vedenjih izgubljanja teže, ki so povezana z motnjami hranjenja
9.2 Dietno vedenje kot rizični faktor za klinične motnje hranjenja
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
25
Seminarji
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
65
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programPrehransko svetovanje - dietetika | VrstaVS | Ime predmetaAlternativni načini prehranjevanja | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFVZ-1-PSD-V-0-I-2174-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. ZGODOVINA PREHRANJEVANJA
1.1. Razvoj različnih načinov prehranjevanja
1.2. Verski, etični, kulturni, zgodovinski, zdravstveni in drugi vidiki za nastanek alternativnih načinov prehranjevanja
1.3. Postenje
2. SISTEMI ALTERNATIVNIH NAČINOV PREHRANJEVANJA
2.1. Lakto vegetarijanska prehrana
2.2. Lakto-ovo vegetarijanska prehrana
2.3. Veganska prehrana
2.4. Frutarijanska prehrana
2.5. Presna prehrana
2.6. Higienizem
2.7. Makrobiotika
2.8. Prehrana pri preprečevanju raka in režimi za „zdravljenje raka“ Breussova dieta, Gersonova dieta, Budwigova dieta
2.9. Različne diete (Atkinsonova dieta, LCHF, Sirtuinska dieta, Serotoninska dieta, Keto dieta, Zone dieta, Montignacova dieta, Dieta po krvnih skupinah...)
3. POMANJKLJIVOSTI ALTERNATIVNIH NAČINOV PREHRANJEVANJA
3.1. Pomanjkanje pomembnih hranil
3.2. Vpliv na zdravje
3.3. Alternativni načini prehranjevanja v obdobju nosečnosti in dojenja
3.4. Alternativni načini prehranjevanja v obdobju odraščanja.
a.
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programPrehransko svetovanje - dietetika | VrstaVS | Ime predmetaSkrb za lastno zdravje | 3 | SemesterC | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFVZ-1-PSD-V-0-I-2249-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Teoretične vsebine:
1. Uvodni seminar
• Predstavitev vsebin predmeta,
• seznanitev z obveznostmi študenta, načini ocenjevanja in pravili izvajanja športnih dejavnosti,
• pojasniti sistem evidentiranja prisotnosti na terenskih vajah,
• pregled seznama razpoložljivih gibalnih/športnih dejavnosti,
• seznanitev s sistemom vrednotenja posameznih gibalnih/športnih dejavnosti.
2. Predavanja
• 24-urna raba časa
vpeljevanje gibalne/športne vadbe v vsakdan,
odpravljanje posledic sedentarnosti,
izboljšanje kakovosti spanca.
• Prehrana
markohranila,
uporaba aplikacij za spremljanje prehrane.
• Navade
strategije za uspešno vpeljevanje novih navad,
strategije za odpravljanje slabih navad.
• Psiho-socialni vidik zdravega življenjskega sloga
vpliv vadbe in gibanja na počutje in vedenje,
socialni vidiki redne gibalne aktivnosti in športa.
3. Praktične vsebine, ki se opravljajo znotraj širšega možnega urnika dejavnosti Športa UP in predstavljajo terenske vaje
• Skupinska rekreacija, ki se redno izvaja v času trajanja študijskega leta v okviru dejavnosti Šport UP (igre z žogo, igre z loparji, smučanje idr.).
• Vodena vadba organizirana v okviru dejavnosti Športa UP:
Skupinska vodena vadba, ki se redno izvaja v času trajanja študijskega leta (joga, pilates, vadba moči, plavanje idr.),
Športne delavnice, ki so organizirane enkrat ali večkrat v času trajanja študijskega leta (tek, salsa ples, veslanje, plezanje, nordijska hoja, priprava na smučanje, idr.),
Skupinski izleti (pohodi, kolesarski izleti idr.).
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
2
Seminarji
6
Vaje
60
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
22
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaMAG | Ime predmetaInteligentni sistemi | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-RIN-M-1-O-2005-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena le na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj širšega področja predmeta:
Glavne tematike – poglavja (s podpoglavji):
− Temeljne vsebine [jedro*]
− Osnovne strategije preiskovanja [jedro]
− Sklepanje na podlagi znanja [jedro]
− Napredne strategije preiskovanja [opcija*]
− Napredno sklepanje [opcija]
− Agenti [opcija]
− Obdelava naravnih jezikov [opcija]
− Strojno učenje [opcija]
− Sistemi za načrtovanje [opcija]
− Robotika [opcija]
− Zaznavanje [opcija]
Jedro predmeta tvorijo prva 3 poglavja; nadaljnjih 8 je opcijskih. Izmed opcijskih bodo vsako leto v okviru tega predmeta obdelana 3 - raziskovalno najaktualnejša - poglavja.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočena predznanja iz: osnovnih tehnik programiranja, osnovno znanje algebre ter poznavanje osnovnih podatkovnih struktur in algoritmov.
Zahtevana znanja študent lahko pridobi pri predmetih Matematika II, Matematika III, Programiranje I, Programiranje II ter Podatkovne strukture in algoritmi dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaMenedžment informacijskih tehnologij | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-3-O-0902-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj področja predmeta:
• Osnove managementa.
Temeljne funkcije managementa (načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzorovanje).
Posebnosti managementa v IT okolju.
Računalniško podprti sistemi za podporo odločanju.
Delo z IKT strokovnjaki.
• Informacijska tehnologija in organizacija.
Temelji informacijske družbe.
Temelji e-poslovanja.
Virtualizacija sodobnih organizacij in osnove teorije virtualnih organizacij.
Informacijske tehnologije in reinženiring organizacijskih procesov.
• Management IKT storitev in aktivnosti
Upravljanje z IKT.
ITIL in drugi standardi.
Organiziranost IKT enot.
Zunanje izvajanje (outsourcing).
• Sistemska urejenost v EU in Sloveniji
E-poslovanje in elektronski podpisi.
Varovanje podatkov.
Varovanje intelektualne lastnine.
• Sistemski pristop k projektiranju informacijskih sistemov.
Sistemska analiza.
Osnove projektnega managementa.
Projektiranje informacijskih sistemov.
• Izbrana poglavja iz informacijskega inženirstva in študij primerov.
Primeri informacijskih sistemov in managerskih praks v Sloveniji in tujini.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočeno: Uspešno opravljene obveznosti pri predmetih: Programsko inženirstvo, Sistemi III – Informacijski sistemi.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaMenedžment informacijskih tehnologij ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-3-O-2205-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj področja predmeta:
• Osnove managementa.
Temeljne funkcije managementa (načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzorovanje).
Posebnosti managementa v IT okolju.
Računalniško podprti sistemi za podporo odločanju.
Delo z IKT strokovnjaki.
• Informacijska tehnologija in organizacija.
Temelji informacijske družbe.
Temelji e-poslovanja.
Virtualizacija sodobnih organizacij in osnove teorije virtualnih organizacij.
Informacijske tehnologije in reinženiring organizacijskih procesov.
• Management IKT storitev in aktivnosti
Upravljanje z IKT.
ITIL in drugi standardi.
Organiziranost IKT enot.
Zunanje izvajanje (outsourcing).
• Sistemska urejenost v EU in Sloveniji
E-poslovanje in elektronski podpisi.
Varovanje podatkov.
Varovanje intelektualne lastnine.
• Sistemski pristop k projektiranju informacijskih sistemov.
Sistemska analiza.
Osnove projektnega managementa.
Projektiranje informacijskih sistemov.
• Izbrana poglavja iz informacijskega inženirstva in študij primerov.
Primeri informacijskih sistemov in managerskih praks v Sloveniji in tujini.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
90
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočeno: Uspešno opravljene obveznosti pri predmetih: Programsko inženirstvo, Sistemi III – Informacijski sistemi.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaOblikovanje večpredstavnostnih vsebin | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-0-I-1018-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Večpredstavnost v zadnjem času postaja najbolj razširjena oblika za posredovanje informacij uporabnikom, ki niso računalniški strokovnjaki. Sodobna računalniška in komunikacijska tehnologija omogočata prepletanje in integracijo različnih pojavnih oblik informacije, kot so besedilo, grafika, slike visoke ločljivosti, zvok in video.
Vsebina:
· Osnove večpredstavnostnih sistemov.
· Digitalizacija informacij.
· Uporaba večpredstavnostnih sistemov.
· Razvoj večpredstavnostnih sistemov.
· Uporaba večpredstavnostnih sistemov za oblikovanje večpredstavnostnih vsebin.
· Uporaba večpredstavnostnih sistemov ter večpredstavnostnih vsebin v drugih sistemih.
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Računalniški praktikum I.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove podatkovnih baz | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-2-O-0898-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj področja predmeta:
• Uvod
• Model Entiteta-Razmerje
• Relacijski model
• Relacijska algebra in račun
• SQL in QBE
• Diski in datoteke
• Indeksi
• Evaluacija relacijskih operacij
• Optimizacija poizvedb
• Transakcije
• Kontrola vzporednosti in obnovitev po zrušitvi
• Načrtovanje podatkovnih baz
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočeno: Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje I – Osnove programiranja.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove podatkovnih baz ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-2-O-2200-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj področja predmeta:
• Uvod
• Model Entiteta-Razmerje
• Relacijski model
• Relacijska algebra in račun
• SQL in QBE
• Diski in datoteke
• Indeksi
• Evaluacija relacijskih operacij
• Optimizacija poizvedb
• Transakcije
• Kontrola vzporednosti in obnovitev po zrušitvi
• Načrtovanje podatkovnih baz
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočeno: Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje I – Osnove programiranja.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-0-I-2037-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Tehnike strojnega učenja:
• Opis osnovnih in naprednejših metod strojnega učenja kot so: učenje odločitvenih dreves, odločitvenih pravil, regresija, metoda podpornih vektorjev, asociacijska pravila, …
• Uporaba teh tehnik na konkretnih problemih za gradnjo napovednih in opisnih modelov.
• Metode evalvacije zgrajenih modelov.
Podatkovno rudarjenje:
• Uporaba tehnik in prijemov strojnega učenja za podatkovno rudarjenje.
• Opis CRISP metodologije podatkovnega rudarjenja: zbiranje podatkov, predobdelava podatkov, izbor ustrezne tehnike strojnega učenja za učenje iz podatkov, evalvacija naučenega modela, priprava rezultatov za prikaz.
• Uporaba obstoječih prosto dostopnih sistemov za podatkovno rudarjenje kot so: WEKA, Orange, A-Priori, …
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje I – Osnove programiranja.
Priporočeni predmet
Programiranje II – Koncepti programskih jezikov; predmet, ki obravnava osnove statistike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-0-I-2217-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Tehnike strojnega učenja:
• Opis osnovnih in naprednejših metod strojnega učenja kot so: učenje odločitvenih dreves, odločitvenih pravil, regresija, metoda podpornih vektorjev, asociacijska pravila, …
• Uporaba teh tehnik na konkretnih problemih za gradnjo napovednih in opisnih modelov.
• Metode evalvacije zgrajenih modelov.
Podatkovno rudarjenje:
• Uporaba tehnik in prijemov strojnega učenja za podatkovno rudarjenje.
• Opis CRISP metodologije podatkovnega rudarjenja: zbiranje podatkov, predobdelava podatkov, izbor ustrezne tehnike strojnega učenja za učenje iz podatkov, evalvacija naučenega modela, priprava rezultatov za prikaz.
• Uporaba obstoječih prosto dostopnih sistemov za podatkovno rudarjenje kot so: WEKA, Orange, A-Priori, …
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje I – Osnove programiranja.
Priporočeni predmet
Programiranje II – Koncepti programskih jezikov; predmet, ki obravnava osnove statistike.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaPodatkovne strukture in algoritmi | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-2-O-0895-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnovno matematično orodje
• ocenjevalne funkcije O, , in razlike med njimi
• kaj je zahtevnost problema in kaj rešitev
• verjetnost in naključnost
• računski modeli: kazalčni stroj, RAM, vzporedni računalnik
Osnovne podatkovne strukture
• implicitne podatkovne strukture: polje, sklad, vrsta, kopica
• eksplicitne podatkovne strukture: povezan seznam, drevo
• problemi pri vzporednosti
Osnovni abstraktni tipi in njihova izvedba
• slovar: razpršene tabele; AVL, rdeče-črna, B – drevesa
• vrsta s prednostjo: kopice, VEB
• rang in izbira
Urejanje in sorodniki:
• z izbiranjem, z zlivanjem, hitro urejanje
• urejanje v linearnem času
• urejanje na vzporednih strojih
• iskanje srednjega in k-tega elementa
Osnovne algoritmične tehnike
• požrešni algoritmi
• deli in vladaj
• dinamično programiranje
Algoritmi na grafih in omrežjih
• iskanje v širino in v globino
• povezanost
• najmanjša vpeta drevesa
• najkrajše poti v grafih
• pretoki v omrežjih
• vzporedni algoritmi v omrežjih s pogledom na medmrežje
Izbrani algoritmi
• matematični algoritmi s pogledom na kriptografijo: množenje matrik, reševanje sistema enačb, FFT, iskanje največjega skupnega delitelja, modularna aritmetika, eksponenti
• algoritmi na nizih s pogledom na bioinformatiko: iskanje podniza
• pri vseh problemih si bomo pogledali tudi nekaj osnovnih vzporednih rešitev
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Teoretične osnove računalništva I – Diskretne strukture.
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje II – Koncepti programskih jezikov. Priporočeni predmet Matematika I – Analiza I.
Priporočeni predmet Matematika II – Algebra I.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaPodatkovne strukture in algoritmi ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-2-O-2197-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Osnovno matematično orodje
• ocenjevalne funkcije O, , in razlike med njimi
• kaj je zahtevnost problema in kaj rešitev
• verjetnost in naključnost
• računski modeli: kazalčni stroj, RAM, vzporedni računalnik
Osnovne podatkovne strukture
• implicitne podatkovne strukture: polje, sklad, vrsta, kopica
• eksplicitne podatkovne strukture: povezan seznam, drevo
• problemi pri vzporednosti
Osnovni abstraktni tipi in njihova izvedba
• slovar: razpršene tabele; AVL, rdeče-črna, B – drevesa
• vrsta s prednostjo: kopice, VEB
• rang in izbira
Urejanje in sorodniki:
• z izbiranjem, z zlivanjem, hitro urejanje
• urejanje v linearnem času
• urejanje na vzporednih strojih
• iskanje srednjega in k-tega elementa
Osnovne algoritmične tehnike
• požrešni algoritmi
• deli in vladaj
• dinamično programiranje
Algoritmi na grafih in omrežjih
• iskanje v širino in v globino
• povezanost
• najmanjša vpeta drevesa
• najkrajše poti v grafih
• pretoki v omrežjih
• vzporedni algoritmi v omrežjih s pogledom na medmrežje
Izbrani algoritmi
• matematični algoritmi s pogledom na kriptografijo: množenje matrik, reševanje sistema enačb, FFT, iskanje največjega skupnega delitelja, modularna aritmetika, eksponenti
• algoritmi na nizih s pogledom na bioinformatiko: iskanje podniza
• pri vseh problemih si bomo pogledali tudi nekaj osnovnih vzporednih rešitev
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Teoretične osnove računalništva I – Diskretne strukture.
Uspešno opravljene obveznosti pri predmetu Programiranje II – Koncepti programskih jezikov. Priporočeni predmet Matematika I – Analiza I.
Priporočeni predmet Matematika II – Algebra I.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaRačunalniška omrežja | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-2-O-0899-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj področja predmeta:
• Osnovne definicije in klasifikacija omrežij.
• Referenčna modela OSI in TCP/IP.
• Fizični sloj (prenos signalov,)
• Linijski sloj (zaznavanje in odpravljanje napak, dostop do medija, kontrola pretoka).
• Mrežni sloj (datagrami, usmerjanje, nadzor zamašitve).
• Transportni sloj (nepovezavna in povezavna storitev, upravljalski protokoli, multipleksiranje).
• Predstavitveni sloj (prenosna sintaksa, kodiranje, varnost).
• Aplikacijski sloj (e-pošta, svetovni splet, večpredstavnost).
• Integracija komunikacijskih tehnologij (žičnih, brezžičnih in mobilnih), sodobne informacijske storitve (model odjemalec - strežnik, model vsak z vsakim / P2P), porazdeljeno procesiranje (spletne storitve).
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočeno: uspešno opravljene obveznosti pri predmetih: Sistemi I – Strojna oprema, Sistemi II – Operacijski sistemi, Programiranje I – Osnove programiranja, Programiranje II – Koncepti programskih jezikov.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaUNI | Ime predmetaRačunalniška omrežja ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-RIN-U-2-O-2201-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj področja predmeta:
• Osnovne definicije in klasifikacija omrežij.
• Referenčna modela OSI in TCP/IP.
• Fizični sloj (prenos signalov,)
• Linijski sloj (zaznavanje in odpravljanje napak, dostop do medija, kontrola pretoka).
• Mrežni sloj (datagrami, usmerjanje, nadzor zamašitve).
• Transportni sloj (nepovezavna in povezavna storitev, upravljalski protokoli, multipleksiranje).
• Predstavitveni sloj (prenosna sintaksa, kodiranje, varnost).
• Aplikacijski sloj (e-pošta, svetovni splet, večpredstavnost).
• Integracija komunikacijskih tehnologij (žičnih, brezžičnih in mobilnih), sodobne informacijske storitve (model odjemalec - strežnik, model vsak z vsakim / P2P), porazdeljeno procesiranje (spletne storitve).
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Priporočeno: uspešno opravljene obveznosti pri predmetih: Sistemi I – Strojna oprema, Sistemi II – Operacijski sistemi, Programiranje I – Osnove programiranja, Programiranje II – Koncepti programskih jezikov.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaMAG | Ime predmetaIzbrana poglavja iz vizualizacije podatkov | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFAMNIT-2-RIN-M-0-I-2169-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena le na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj širšega področja predmeta:
− ustrezna razporeditev vizualnih atributov do spremenljivk podatkov,
− oblikovanje z barvo in kontrastom in osvetljenostjo,
− psihologija človeškega vida in zaznavanja,
− vizualne analitike,
− interakcija,
− pripovedovanje zgodb,
− besedilna vizualna analitika,
− vizualizacija masovnih podatkov,
− vizualizacija negotovosti,
− vizualizacija omrežij in mrež,
− kartografski prikaz,
− animacija in časovna vizualizacija
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programRačunalništvo in informatika | VrstaMAG | Ime predmetaRačunalniške družbene vede | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFAMNIT-2-RIN-M-0-I-2729-6 | KLASIUS-P-1606 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pri predmetu bodo obravnavana poglavja, ki lahko med drugim vključujejo (a niso omejena le na) naslednje teme glede na potrebe in razvoj širšega področja predmeta:
- Računstvo in družbene vede
- Sociološki in psihološki modeli
- Pridobivanje podatkov
- Uporabniške študije
- Podatki s spleta
- Storitve v oblaku
- Prediktivno računsko modeliranje
- Rudarjenje podatkov
- Uporaba metod strojnega učenja
- Analiza družbenih omrežij
- Simulacije
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove pedagogike | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-1-O-1609-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Pedagogika kot znanost.
• Razvoj pedagogike kot znanosti.
• Pedagoška metodologija.
• Predmet pedagogike.
• Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja.
• Vzgoja med kulturo in naravo.
• Vzgojni stili.
• Vrednote in pedagogika.
• Sistem vzgoje in izobraževanja in vzgojno-izobraževalne institucije.
• Učitelj/vzgojitelj kot strokovnjak, uslužbenec, osebnost.
• Družinska pedagogika.
• Andragogika in izobraževanje odraslih.
• Uradni in prikriti kurikulum.
• Multikulturnost v vzgoji in izobraževanju.
• Inkluzivna pedagogika.
• Kakovost v vzgoji in izobraževanju- mehanizmi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaIzobraževalna tehnologija | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-1-O-1616-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Pojmi in teorije na področju izobraževalne tehnologije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
• Zgodovinski razvoj izobraževalne tehnologije in spremembe, ki jih je spodbudila informacijsko-komunikacijska tehnologija.
• Taksonomije izobraževalne tehnologije.
• Oblike sodobne izobraževalne tehnologije in njihove uporabe v Sloveniji, Evropi in v svetu.
• Psihosocialni in kulturni dejavniki pri vključevanju izobraževalne tehnologije in medijev v procesih vzgoje in izobraževanja.
• Didaktična načela, oblike in metode pri delu z izobraževalno tehnologijo.
• Oblike in značilnosti elektronske komunikacije in njihova uporaba v vzgoji in izobraževanju ter elektronska večkodna komunikacija
• Načrtovanje in izvedba vzgojno-izobraževalnega procesa ob podpori izobraževalne tehnologije.
• Uporaba izobraževalne tehnologije v posameznih etapah pouka.
• Načrtovanje in priprava vzgojno izobraževalnega učnega gradiva za poučevanje z izobraževalno tehnologijo (tudi ob sodelovanju v več-disciplinarnih timih).
• Uporaba elektronskih baz strokovnega in učnega gradiva.
• Standardi za poučevanje in učenje z izobraževalno tehnologijo.
• Uporaba ustreznih evalvacijskih strategij pri poučevanju in učenju z izobraževalno tehnologijo.
• Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih pristopov raziskovanja poučevanja in učenja z izobraževalno tehnologijo.
• Socialni, etični, zdravstveni in zakonski vidiki uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami.
• Učinki izobraževalne tehnologije in medijev na enake možnosti, upoštevanje različnosti in večkulturnosti v vzgoji in izobraževanju.
• Uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih in izobraževalnih tehnologij pri lastnem strokovnem razvoju in vseživljenjskem izobraževanju ter sodelovanju v strokovnih skupnostih (na nacionalni in mednarodni ravni).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaMladinska književnost | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-2-O-1621-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Teorija mladinske književnosti: trije členi predmetnega polja literarne vede v povezavi z mladinsko književnostjo: avtor: avtopoetike in perspektive, besedilo: literatura in realnost: mimetičnost, raznolikost sodb, snov v literaturi, razpoloženje, tematika mladinske književnosti, bistvo književnosti in skrajnosti v povezavi z mladinsko književnostjo, literarna oseba, spolska reprezentacija v mladinskih besedilih, seksizem, besedilotvorni postopki, kategorije jezikovne inovativnosti v poetiki mladinske književnosti, metaforika; bralec: naslovnik in dialoškost branja, možnosti opisa bralčevega doživetja, postopek nastajanja besedila, bralec in medijska realnost.
• Zgodovina mladinske književnosti: Starejša (klasična) mladinska književnost: ljudska pesem in umetna poezija (do 1930); tipologija proznih žanrov: pripovedka in pravljica: ljudska, klasična avtorska, sodobna; basen, kratka zgodba, črtica, povest, humoreska, mladinski roman, fantastična pripoved; spominska literatura; realistična pripoved s pregledom tem; mladinska dramatika: vzpostavljane žanra, pravljična komedija.
• Sodobna mladinska književnost: povojna aktivistična poezija, tradicionalna poezija, poezija estetske inovacije: prvi val, poetika modernizma; tipologija proznih žanrov, povojna aktivistična proza, sodobna pravljica, klasična umetna pravljica in povedka, živalska pravljica, nesmiselnica, resničnostna mladinska proza, pripoved s človeškimi osebami, živalska zgodba, avtobiografska pripoved, zabavna oz. trivialna pripoved; mladinska dramatika, slikanica in najpomembnejši ilustratorji.
• Interpretacije celovitih opusov: T. Pavček, N. Grafenauer, J. Snoj, E. Peroci, S. Makarovič, L. Suhodolčan, F. Puntar idr.
• Posebne teme: trivialna mladinska književnost, sprejemnik: bralni razvoj in tipologija branja, raziskovalci mladinske književnosti ter institucije in specializirane publikacije.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
45
Seminarji
30
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaKvalitativno pedagoško raziskovanje | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-3-O-1631-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Znanstveno raziskovanje.
Etičnost raziskovanja.
Timsko raziskovanje.
Glavne značilnosti kvalitativnega raziskovanja.
Proces kvalitativnega raziskovanja: izbira problema, študij virov in literature, izbor enot raziskovanja, zbiranje kvalitativnih podatkov (npr. globinski intervju, fokusirani intervju, nestrukturirano opazovanje, esej za zbiranje podatkov, spodbujeni priklic, različni dokumenti za pridobitev podatkov, triangulacija kot kombinirana tehnika zbiranja podatkov), kvalitativna analiza ter oblikovanje »teorije« oz. zaključkov.
Predstavljanje rezultatov raziskave.
Nekatere, pretežno kvalitativne raziskave, npr.: študija primera, akcijsko raziskovanje in življenjska zgodovina.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaDružbene razsežnosti angleškega jezika | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-0-I-1663-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
a. Jezikovni vidiki kulturnih razlik (pomen jezika v medkulturni komunikaciji, kulturni šok, vljudnostne konvencije, jezikovni označevalci družbenih odnosov);
b. Angleščina kot globalni jezik (koncept mednarodne angleščine in evro-angleščine, vprašanje jezikovnih norm);
c. Jezikovni registri (različne stopnje formalnosti, sleng, žargon, pomen konteksta, besedilne vrste, govorni in pisni jezik, jezik za družabne namene);
d. Izrazi ljudske modrosti (idiomatski izrazi, ustaljeni izrazi, pregovori, konotativne ravni pomena ipd.)
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
15
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaOtroška in mladinska književnost v angleščini | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-0-I-1659-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Književnost za otroke in mladinska književnost– zgodovinski pregled in različne zvrsti (pripovedništvo, pesništvo, gledališka dela, film);
• Neleposlovna besedila za otroke;
• Analiza izbranih besedil iz anglofone mladinske in otroške književnosti (slikanice, pravljice, basni, legende in drugo);
• Pregled izbranih avtorjev in njihovih del;
• Sodobni teoretični pristopi k analizi besedil otroške in mladinske književnosti.
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaRazredništvo in vodenje razreda | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-0-I-1878-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
1. Opredelitev pojmov: razred, oddelek, razrednik, oddelčna skupnost.
2. Zakonodaja in pravilniki (zakoni in pravilniki, ki določajo delovanje razrednika in vodenje razreda).
3. Vloga razrednika (stališča in prepričanja, pričakovanja, razredništvo z vidika učencev in učiteljev, razredništvo z vidika šole in širšega okolja).
4. Vodenje razreda (temeljna načela, načrtovanje, spremljanje in vrednotenje dela v oddelku, vodenje sestankov, razredna klima, administrativne naloge)
5. Sodelovanje znotraj šole in širšim okoljem (aktivi razrednikov, razrednik in svetovalna služba, sodelovanje s starši).
6. Profesionalni razvoj (področja, dejavniki, kompetence, načini in oblike profesionalnega razvoja razrednikov).
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaGibalne športne dejavnosti v naravi 1 - plavanje | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-0-I-1665-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Plavanje z osnovami reševanja iz vode
• Opredelitev in pomen plavanja
• Zgodovina in razvoj plavanja in plavalnih tehnik
• Osnove biomehanike gibanja v vodi in plavanja
• Osnovne tehnike plavanja, skokov v vodo in obratov
• Didaktični model učenja plavanja (pogoji, učitelj, učenec)
• Didaktika in metodika osnovne šole plavanja
• Načrtovanje učenja plavanja (izvedbeni program plavanja glede na vsebino in cilje)
• Programi plavanja v učnih načrtih za OŠ dodatnih programih (Zlati sonček, Krpan, Delfinček)
• Merila za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti
• Tehnike reševanja iz vode in skrb za aktivno varnost
• Proces utapljanja
• Ukrepi za zagotavljanje varnosti na bazenskih in naravnih kopališčih
• Pomen zagotavljanja aktivne varnosti v programih plavanja in aktivnosti v vodi
• Zakonodaja s področja varnosti na bazenskih in naravnih kopališčih
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
30
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaUNI | Ime predmetaGibalne športne dejavnosti v naravi 2 - smučanje | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-1-RP-U-0-I-1666-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Šola alpskega smučanja;
• Didaktične gibalne igre na snegu in ledu;
• Prilagajanje otrok na sneg in priprava na druge športne/gibalne aktivnosti na snegu in ledu;
• Osnove teka na smučeh;
• Aktivnosti, ki jih vključujemo v zimsko šolo v naravi;
• Organizacija, izpeljava in podoživljanje zimske šole v naravi, zimskih športnih dni;
• Medpredmetne povezave, ki jih lahko udejanjamo v jesenskišoli v naravi;
• Izbira, vzdrževanje in uporaba opreme;
• Varnost pri aktivnostih v naravi
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
30
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaMAG | Ime predmetaFilozofija edukacije | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-2-RP-M-1-O-2068-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Perspektiva predmeta so filozofske konceptualizacije vednosti, kulture in vzgoje.
a. Uvod. Vloga filozofskega mišljenja v tradicionalnih in sodobnih kulturah. Specifičnost filozofskega mišljenja; mythos in logos. Vprašanje o vednosti. Filozofija in znanost oz. edukacijske vede. Filozofija in filozofija edukacije oz. edukacijske politike.
b. Sapere aude. Pojem vednosti / znanja in temeljne filozofske orientacije, dileme, kontroverze. Kategorija racionalnosti. Kritika instrumentalne vednosti. Vednost in ideologija. Kritika razsvetljenstva.
c. Klasične in sodobne zastavitve v etiki; utemeljitve etičnega. Filozofska etika kot praktična filozofija. Temeljne kategorije: srečnost, vrlina, dolžnost ipd. Etika, vednost, znanost. Profesionalna etika.
d. .Filozofija za otroke. Začetki programa in potreba po filozofiji za otroke. Tehnike filozofiranja z otroki, zastavljanje vprašanj in vodenje filozofskega pogovora z otroki.
e. Filozofske konceptualizacije edukacije. Ključni avtorji. Edukacija kot "izpopolnitev narave". Edukacija in gospostvo; kako "narediti" človeka. Edukacija in individualnost. Šola, država, civilna družba. Koncept človekovih pravic; edukacija in človekove pravice.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaMAG | Ime predmetaOkoljska vzgoja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-2-RP-M-0-I-2073-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Osnove ekologije in varstvene biologije.
• Biotska raznovrstnost in njeno ohranjanje.
• Ozračje in onesnaževanje zraka: vzroki, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja.
• Vode in onesnaževanje voda, vzroki, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja.
• Tla in onesnaževanje tal: vzroki, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja.
• Odpadne vode in trdni odpadki: ravnanje in obdelava.
• Človeška populacija in okolje.
• Energija in onesnaževanje.
• Druga sodobna okoljska vprašanja: hrup in svetloba, elektromagnetna sevanja itd.
• Ravnanje z okoljem in varstvo okolja.
• Spodbujenje okoljske pismenosti pri učencih.
• Načrtovanje učnih ur (za prvo in drugo triado) usmerjene v izobraževanje za trajnostni razvoj.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Smer Poučevanje na razredni stopnji
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programRazredni pouk | VrstaMAG | Ime predmetaOkoljska vzgoja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaPEF-2-RP-M-0-I-2073-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Osnove ekologije in varstvene biologije.
• Biotska raznovrstnost in njeno ohranjanje.
• Ozračje in onesnaževanje zraka: vzroki, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja.
• Vode in onesnaževanje voda, vzroki, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja.
• Tla in onesnaževanje tal: vzroki, posledice in ukrepi za zmanjševanje onesnaženja.
• Odpadne vode in trdni odpadki: ravnanje in obdelava.
• Človeška populacija in okolje.
• Energija in onesnaževanje.
• Druga sodobna okoljska vprašanja: hrup in svetloba, elektromagnetna sevanja itd.
• Ravnanje z okoljem in varstvo okolja.
• Spodbujenje okoljske pismenosti pri učencih.
• Načrtovanje učnih ur (za prvo in drugo triado) usmerjene v izobraževanje za trajnostni razvoj.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Smer Poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programSlovenistika | VrstaUNI | Ime predmetaPravopis in pravorečje | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-1-O-1381-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Zgodovina slovenskega pravopisja – pravopisni priročniki pred SP, SP in odzivi ob njegovem izidu, spspomladanski Slogovni priročnik, norma in normativnost slovenskega knjižnega jezika.
• Črke in njihova glasovna vrednost – razmerje med glasom in črko, zapisovanje črk, ki jih slovenska abeceda ne pozna, zapisovanje števk in števil, posebna jezikoslovna znamenja.
• Raba velikih in malih črk – velika začetnica v lastnih imenih, na začetku in znotraj povedi, v izrazih posebnega spoštovanja, same velike črke, mala začetnica pri poimenovanjih bitij, zemljepisnih, stvarnih občnih imenih, vrstnih pridevnikih na –ov/-ev, -in.
• Prevzete besede in besedne zveze – pisanje, latinične in nelatične pisave, podomačena in nepodomačena imena, prevedena in neprevedena večbesedna imena, načela za obravnavo pisav pri prevzemanju besed, prevzemanje glasov in naglasa.
• Ločila – skladenjska in neskladenjska raba posaameznih ločil.
• Pisanje skupaj in narazen – obravnava po besednih vrstah (priredno in podredno zložene besedne zveze, predložne zveze, vezniki, členki, medmeti), deljenje.
• Oblikoslovje – besedne vrste, pregibanje po besednih vrstah in posebnosti.
• Besedotvorje – vrste tvorjenk, podstava tvorjenke, premene v podstavi, olajševanje izgovora z dodajanjem pripon; pravorečje – samoglasniki in soglasniki standardnega slovenskega jezika, problematika sredinskih glasov (široki in ozki e in o, polglasnik), variante fonemov, (predvidljivost) naglaševanja, naglasnega mesta, stavčna intonacija.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer - modul za naravne govorce;
Dvopredmetna semr
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programSlovenistika | VrstaUNI | Ime predmetaLiterarna stilistika in struktura literarnega dela | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-1-O-1379-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Žanrska sistematika (osnovne razlike med literarnim vrstami, problematika žanrov in njihove relativizacije).
• Retorična oz. tehnična analiza literarnega dela: teorija podobja, pomenska pojma itn.).
• Teorija verzologijew od protoindoevropske osnove do akcentuacijskega sistema, s poudarkom na stiku slovenskega silabotonizma z italijanskim verzom; primerjava z angleškim silabotonizmom.
• Osnove naratologije (G. Genette, W. Schmidt, S. Chattman).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer:
modul za naravne govorce; modul za tuje govorce;
Dvopredmetna smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programSlovenistika | VrstaUNI | Ime predmetaPisanje strokovnih in znanstvenih besedil | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-1-O-1384-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Znanost; naravoslovje, družboslovje, humanistika in njihove specifike. Znanstvena metoda. Epistemologija, paradigme, obrati.
• Opredelitev strokovnih in znanstvenih besedil in njihovo ločevanje od drugih po klasifikaciji funkcijske zvrstnosti. Razlika med strokovnimi in znanstvenimi besedili. Slogovni postopki v strokovnih in znanstvenih besedilih.
• Značilna struktura znanstvenega besedila: uvod z motivacijo, hipoteza, izbira metodologije, pregled literature in virov izvajanje empiričnih raziskav, razprava in sklepi, možnosti nadaljnjih raziskav.
• Navajanje in citiranje (navedek, parafraza, plagiat). Ustrezna jezikovna podoba strokovnih in znanstvenih besedil.
• Branje, analiza in tvorjenje strokovnih besedil s študijskega področja (razprava, strokovni članek, seminarska naloga, diplomska naloga, referat).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer - modul za naravne govorce
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programSlovenistika | VrstaUNI | Ime predmetaUvod v književnost | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-1-O-1385-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Predstavitev literarne vede in njenih metodologij (najširše rečeno: literarna teorija in zgodovina) ter znanstvene terminologije.
• Bistvo književnosti (fenomenologija književnosti, položaj književnosti znotraj umetnosti, odnos književnosti do etike, resnice in estetike, mimetičnosti in nemimetičnosti v književnosti).
• Načini njenega obstoja (ontologija književnosti, formalizem, recepcijska teorija, teorija bralčevega odziva).
• Teorije oblike književnosti (literarna morfologija: razmerje med vsebino in formo, notranja in zunanja forma, literarne vrste ter zvrsti).
• Literarno vrednotenje (literarna aksiologija: ključna literarna gibanja, osrednja dela svetovnega literarnega kanona).
• Literarna zgodovina (umetnostna obdobja, bistvena literarna gibanja od začetkov svetovne pisane literature – mezopotamska, hebrejska in grška ter rimska antična tradicija – pa vse do danes).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer:
modul za naravne govorce; modul za tuje govorce
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programSlovenistika | VrstaUNI | Ime predmetaSvetovna književnost 1: od začetkov do renesanse | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-1-O-1382-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Pojem svetovne književnosti.
• Orientalska književnost: problem religiozne oziroma mitološko-religiozne funkcije v orientalskih besedilih vedske, predvedske, nevedske kulture ter v Avesti in Bibliji (specifični poudarek bo na Kozmogonijah), v budističnih besedilih (Dhammapada, Vprašanja kralja Milinde, Srčna sutra, haikuji, kitajska lirika); problem umestitve Epa o Gilgamešu, mitološke podobnosti s predvedskimi miti; problem orientalske ljubezenske in druge lirike med javnim in zasebnim (Visoka pesem, Pesem za kralja Šu-sina, pesmi egipčanske lirike).
• Grška in rimska književnost: vznik starogrške tragedije iz ritualnih korenin in homerskega epa ter njena legitimacija pravnega in poliškega mišljenja; ritualne korenine in karnevalskost starogrške komedije, aktualizem in starogrški politični ter pravni sistem (Aristofan); antični roman in njegove interpretacije.Teorija verzologijew od protoindoevropske osnove do akcentuacijskega sistema, s poudarkom na stiku slovenskega silabotonizma z italijanskim verzom; primerjava z angleškim silabotonizmom.
• Srednjeveška književnost: krščanska osnova srednjega veka, religiozna funkcija lirike v srednjem veku (Ambrozij, starokrščanska lirika, Frančišek Asiški); vznik dramatike iz krščanske obredne sheme; srednji vek med religioznim in posvetnim (ob primeru freske A. Lorenzettija Alegorija dobre in slabe oblasti); razmerje med krščanstvom in fevdalizmom, visoka srednjeveška epika in dvorska kultura; ženska med trubadursko liriko in Sladkim novim slogom (Guinizelli, Dante); Dantejev figurativni realizem.
• Renesančna književnost: Petrarkova lirika in povezave z Dantejem, kult lepote, vznik Petrarkovega jaza in njegova radikalizacija pri Michelangelu; petrarkizem in Shakespeare.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer:
modul za naravne govorce; modul za tuje govorce
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programSocialna pedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove komunikacije | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-SP-U-1-O-2017-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Teoretični in jezikovno-pragmatični pogled, kot temelj komunikacijskih znanosti.
- Sodobni trendi in koncepti v komunikaciji.
- Razvoj jezika, govora in interakcije (celostni pogled).
- Razumevanje komunikacijskih procesov, tipi, okolja, pristopi in nivoji komunikacije.
- Strukturalizem, pragmatika, hermenevtika, diskurzivno/tekstualni pristop.
- Kibernetični vidik komunikacije.
- Različna raba jezika v komunikaciji.
- Retorika in javni govor.
- Vsebinski vidik in odnosni vidiki retorike.
- Praktične vaje z analizo in treningom komunikacijskih večin.
- Specialni vidik komunikacije – tehnike, metode, elektronski mediji, pisno izražanje, javno nastopanje.
- Komunikacija v svetovanju in mediaciji.
- Značilnosti odnosov in navezovanja stikov s populacijo s posebnimi potrebami in specifičnimi primanjkljaji.
- Stiki z javnostjo.
- Družbeno formalne oblike komunikacije in upravni jezik.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
13
Seminarji
Vaje
27
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programSocialna pedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaOsnove pedagogike | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-SP-U-1-O-1970-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• razvoj teorije o vzgoji in pedagogike kot znanosti ter znanstvenih disciplin pedagogike; opredelitev osnovnih pojmov: vzgoja, prevzgoja, izobraževanje, socializacija:
• družbena pogojenost vzgoje, ciljev in namenov vzgoje in izobraževanja;
• dejavniki človekovega razvoja;
• družbene spremembe kot izhodišče razvoja vzgoje in izobraževanja;
• vzgoja med kulturo in naravo; podoba o otroku, stili vzgoje in avtoriteta;
• manipulacija v vzgoji in indoktrinacija;
• namernost in nenamernost vzgoje; uradni, izvedbeni in prikriti kurikuum;
• vrednote v vzgoji in moralni razvoj otroka;
• od učitelja/vzgojitelja iniciirani in na otroka osredinjeni pristopi v vzgoji;
• demokratizacija odnosov med udeleženci v vzgojnem procesu; participacija otrok, staršev, skupnosti;
• vzgojno izobraževalne institucije med vzgojno in izobraževalno funkcijo;
• družina in njena vloga v vzgoji in izobraževanju;
• tranzicija in kontinuiteta v vzgoji in izobraževanju;
• otrok kot individuum in kot član skupnosti;
• inkluzija in socialna pravičnost; posamezniki iz marginaliziranih skupin v vzgojno izobraževalnih institucijah; asimilacija, integracija in inkluzija; multikulturnost in interkulturnost;
• vzgoja za socialno pravičnost (ideja, cilji, osnovni principi);
• vzgojitelj kot profesionalec v procesu vseživljenjskega učenja; prevzemanje odgovornosti in avtonomija; kritična refleksija; participacija.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
27
Seminarji
12
Vaje
27
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
114
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programSocialna pedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaDoživljajska pedagogika za socialne pedagoge | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-SP-U-1-O-2019-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Teoretična znanja o doživljajski pedagogiki.
• Načela doživljajske pedagogike.
• Socialno interaktivne veščine.
• Delo v preventivnih programih,
• Znanja in možnosti o delu socialnega pedagoga v šoli.
• Naravno športne veščine,
• Doživljajsko-emocionalne veščine,
• Vedenja o street work pristopu.
• Teoretične osnove doživljajske pedagogike (načela, cilji, metode, transfer, ciljne skupine…).
• Doživljajska pedagogika na jadrnici.
• Mediji doživljajske pedagogike.
• Meje in možnosti doživljajske pedagogike; potovalni in statični projekti.
• Šola in doživljajska pedagogika
• Prosti čas in doživljajska pedagogika
• Vzgojni zavod in doživljajska pedagogika (vzgojno zavodski vsakdan).
• Evalvacije doživljajske pedagogike.
• Outward Bound in City Bound.
• Učenje v divjini.
• Trening preživetja v naravi
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
13
Seminarji
Vaje
27
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
50
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programSocialna pedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaTemeljni koncepti svetovanja | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-SP-U-2-O-1987-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Teoretični koncepti in izhodišča svetovalnega dela;
• namen in cilji svetovalnega dela;
• sistemi svetovanja in podpore v izobraževanju, v mednarodnem okolju;
• relacijski, dialoški in hermenevtični pristop pri svetovanju;
• participativni pristop v svetovalnem procesu;
• programske smernice za delovanje svetovalne službe (za vrtec, osnovno šolo in srednješolsko izobraževanje);
• področja in vsebine svetovalnega dela;
• spremljanje, opazovanje in kritična analiza vzgojno-izobraževalnega procesa kot osnova za spreminjanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju;
• sistemi podpore v izobraževanju in drugih inštitucionalnih okoljih za zagotavljanje dobrega počutja in vključenosti (svetovanje, timsko delo, učeča se skupnost, interprofesionalna praksa in interdisciplinarno učenje, stalno strokovno usposabljanje, partnerstvo z okoljem);
• strategije za zagotavljanje etičnega, skrbnega, učinkovitega in uspešnega učenja v svetovalnem procesu (individualizacija, refleksija, sodelovanje, participativnost, samoocenjevanje, samoregulacija in inkluzija).
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
27
Seminarji
12
Vaje
27
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
114
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programSocialna pedagogika | VrstaUNI | Ime predmetaPojavne oblike nasilja in odnosi | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-SP-U-3-O-1992-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Pojavne oblike nasilja.
• Dejavniki, ki vplivajo na pojav nasilja.
• Dejavniki, ki preprečujejo pojav nasilja.
• Vloga šole pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju nasilja.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
27
Seminarji
12
Vaje
27
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
114
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programSocialna pedagogika | VrstaMAG | Ime predmetaOblike svetovanja in delo s starši | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-2-SP-M-1-O-1851-6 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Teoretski pristopi razumevanja družine,
• Družinska biografija in družinski cikel,
• Osnove svetovalnega procesa in metode svetovanja družini,
• Specifične oblike in metode svetovanja družini,
• Različne oblike pomoči in podpore družinam.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
15
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
30 IP
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programSredozemsko kmetijstvo | VrstaVS | Ime predmetaOljkarstvo in predelava oljk | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-SK-V-2-O-2499-6 | KLASIUS-P-1608 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Pridelovanje oljčnega olja in namiznih oljk v sredozemskih državah, ZDA, Avstraliji in stanje oljkarstva v slovenskem prostoru
- Botanična klasifikacija oljke
- Biološke in botanične značilnosti oljke
- Pomološke značilnosti sort (delitev sort na namizne in za pridobivanje olja, opraševalni odnosi, samooplodne sorte, samoneoplodne sorte)
- Osnove razmnoževanja oljke
- Ekološke zahteve oljke
- Izbira lege, ureditev zemljišča in infrastrukture v oljčnikih, načrtovanje saditve in sortimenta v oljčniku
- Osnove gojenja oljke, vzdrževanje do rodnosti, oskrba v rodnosti (najpomembnejše gojitvene oblike oljke, gnojenje do rodnosti in v rodnosti, poletna in zimska rez, namakanje, obiranje)
- Trajnostno gojenje oljk (integrirano varstvo, seznanitev z gospodarsko pomembnimi škodljivci in boleznimi oljke, ukrepi v integriranem varstvu, ekološka pridelava)
-Tehnologije predelave oljčnega olja: tradicionalni in sodobni način predelave.
-Shranjevanje oljčnega olja (filtriranje in stekleničenje).
-Kemijske in senzorične značilnosti oljčnega olja.
-Tehnologije predelave namiznih oljk
-Kemijske in senzorične značilnosti namiznih oljk.
-Predelava olja iz oljčnih tropin: ekstrakcija in rafinacija olja.
-Klasifikacija oljčnega olja. Razvrščanje v kategorije na osnovi evropske zakonodaje.
-Parametri kakovosti (kislost, peroksidno število, spektrofotometrijski parametri v UV, vsebnost metilnih in etilnih estrov maščobnih kislin, senzorična ocena) in pristnosti oljčnega olja (maščobnokislinska sestava, vsebnost in sestava sterolov, vsebnost voskov, stigmastadienov, 2-gliceril monopalmitata in ∆ECN42).
-Kemijska sestava oljčnega olja: triacilgliceroli, maščobnokislinska sestava, minorne sestavine (alifatski alkoholi, aldehidi, biofenoli, pigmenti, ogljikovodiki, steroli, vitamini, triterpenski alkoholi, voski).
-Ravnanje s stranskimi produkti oljkarstva: trajnostna raba oljčnih tropin in vegetacijske vode, transformacija v nove tržne produkte (kompost, substrati, gnojila) za rastlinsko pridelavo in prehrano živali. Slovenska in evropska zakonodaja o oljčnem olju.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
40
Seminarji
10
Vaje
25
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programŠportna vzgoja | VrstaMAG | Ime predmetaPrva pomoč in vzgoja za zdravje | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFVZ-2-SV-M-1-O-2125-3 | KLASIUS-P-1601 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Opis vsebine:
Študenti osvojijo znanja naslednjih področij:
• etični in pravni vidiki nudenja prve pomoči;
• začetni pregled poškodovanca ali nenadno obolelega in osnovni postopki nudenja prve pomoči;
• triaža in reševalna veriga;
• prepoznava in oskrba nezavestnega;
• začetni postopki oživljanja otrok in odraslih;
• oskrba dihalne poti;
• vrste poškodb, mehanizmi njihovega nastanka in oskrba
• oskrba krvavitve – vrste krvavitve, načini ustavljanja le-te (hemostaza) in tehnike oskrbe ran (travmatskih in opeklin);
• oskrba poškodovanca (udarnine, zvini, izpahi, zlom kosti), prvi pregled ter načela in načini imobilizacije;
• vrste šoka, prepoznava in možni ukrepi;
• nudenje prve pomoči pri stanjih s katerimi se lahko srečujemo pri otrocih, mladostnikih in zreli aktivni populaciji kot so: opekline, podhladitve in omrzline, akutne zastrupitve; alergijska reakcija in anafilaksija, astma, akutni koronarni sindrom, epilepsija in epileptični status, hipoglikemija
• specifične vsebine s področja varovanja zdravja in vzgoje za zdravje
Pri laboratorijskih vajah mora študent osvojiti ustrezno kardiopulmonalno reanimacijo na fantomu odraslega in otroka, nauči se primarne oskrbe ran, osnov imobilizacije in položajev pri transportu.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programTrajnostno grajeno okolje | VrstaMAG | Ime predmetaEnergetska simulacija stavb ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-TGO-M-1-O-2546-6 | KLASIUS-P-1607 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Simulacija energetske učinkovitosti stavbe
• Pregled orodij za simulacije stavb
• Ustvarjanje gradbene geometrije
• Coniranje stavb
• Konstrukcije
• Odprtine in zasteklitev
• Razsvetljava
• Notranje obremenitve
• HVAC
• Vodenje simulacija
• Analiza rezultatov simulacije
• Vpliv oblika stavbe/arhitekturnega oblikovanja na porabo energije
• Dnevna svetloba in senčenje
• Naravno prezračevanje
• Pasivno in aktivno solarno ogrevanje
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
25
Seminarji
Vaje
25
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
130
URE
180
Pogoji za vključitev
Osnove fizike stavb.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programTrajnostno grajeno okolje | VrstaMAG | Ime predmetaLesni kompoziti ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-TGO-M-1-O-2553-6 | KLASIUS-P-1607 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Lepila za les
Adhezivno lepljenje lesa
- omočitev, površinska napetost, penetracija lepila
- kvaliteta zlepljenosti
Lesne plošče za osnovi iveri in vlaken – vrste, postopki izdelave, lastnosti in njihova raba
Lesni kompoziti na osnovi masivnega lesa – vrste, postopki izdelave in njihova raba
Standardi na področju lesnih kompozitov
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
10
Vaje
10
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
130
URE
180
Pogoji za vključitev
Opravljen predmet Lesarstvo.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programTrajnostno grajeno okolje | VrstaMAG | Ime predmetaLesarstvo ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-TGO-M-1-O-2552-6 | KLASIUS-P-1607 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Anatomija lesa
• Mikroskopsko in makroskopsko prepoznavanje lesa
Tehnologija lesa
• Vlažnost lesa in gostota
• Mehanske lastnosti lesa
• Viskoelastične lastnosti lesa
• Raba lesa
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
10
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
125
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programTrajnostno grajeno okolje | VrstaMAG | Ime predmetaTrajnostna in restorativna okolja ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-TGO-M-2-O-2567-6 | KLASIUS-P-1607 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Trajnostni razvoj in gradbeni materiali
- okoljski vplivi
- življenjska doba
Trajnostne gradnje
- sistemi vrednotenja stavb
- certificiranje zelenih stavb
- okoljski vplivi stavb
Restorativno okoljsko oblikovanje
- biofilični dizajn
- trajnostni dizajn
- restorativno okoljsko oblikovanje
Stopnja
2.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
10
Vaje
20
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programTrajnostno grajeno okolje | VrstaMAG | Ime predmetaPožarni laboratorij / Laboratorij za znanost o požarih ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFAMNIT-2-TGO-M-0-I-2851-6 | KLASIUS-P-1607 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Bombna kalorimetrija
Določevanje kalorične vrednost različnih materialov z uporabo bombnega kalorimetra, za poznavanje pomena energijskih vrednosti materialov in hitrosti sproščanja toplote iz njih.
2. Hitrost gorenja
Uporaba odprtih požarnih bazenov za ugotavljanje razvoja hitrosti gorenja in dinamike požara v odvisnosti od različnih dejavnikov. Ovrednotenje empirične in analitične formulacije požarov različnih velikosti glede na značilne parametre, kot so:
- Osrednja temperatura
- hitrost prehajanja med različnimi fazami gorjenja
Z uporabo preprostih modelov požara bodo proučeni in razloženi tudi učinki omejevanja požara v razdelkih.
3. Obnašanje trdnih snovi pri požaru
Uporaba stožčastega kalorimetera za proučevanje odzivov trdnih goriv na ogenj pri različnih izpostavitvah toploti. Poseben poudarek bo na:
- času vžiga
- hitrosti nadaljnjega sproščanja energije
Na podlagi meritev bodo določeni paremetri:
- temperatura vžiga
- toplotna vztrajnost
4. Širjenje plamena
Fizikalni mehanizmi, ki nadzorujejo širjenje plamena, bodo opisani s pomočjo testiranja SBI. Poudarjeni bodo naslednji vidiki:
- Lastnosti materialov: vpliv toplotnih in kemijskih lastnosti materiala na hitrost širjenja (je snov tekoča ali trdna, ima visoko ali nizko gostoto, poogleni ali ne, se tali ali ne)
- Usmeritev: navzgor, navzdol, vodoravno, navpično
- Zunanji toplotni tok
- Debelina goriv: debeli ali tanki materiali
5. Samovžig
Prikaz različnih procesov, ki vodijo do vžiga gorljivih materialov, za boljše poznavanje pojava vžiga.
- Uporaba teorije vžiga
- Voden, samovžig in spontani vžig
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
12
Seminarji
Vaje
48
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programTrajnostno grajeno okolje | VrstaMAG | Ime predmetaBioinspirirano oblikovanje materialov ANG | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFAMNIT-2-TGO-M-0-I-2881-6 | KLASIUS-P-1607 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Kaj je biomimikrija? Kako deluje narava?
2. Tri ravni biomimikrije.
3. Vrednotenje strukturno-funkcionalnega razmerja bioloških materialov.
4. Analiza in vrednotenje strategij prilagajanja živih organizmov (tako statičnih strategij kot dinamičnih mehanizmov) na njihovo okolje v različnih podnebnih območjih.
5. Biomimikrija za razvoj materialov - pametni materiali.
6. Biomimikrija za razvoj materialov – modifikacije površin.
7. Biomimikrija za razvoj materialov – arhitektura materialov.
8. Bioinspiracija v oblikovanju in arhitekturi.
9. Inženirski živi materiali.
10. Zaključek in razprava.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
6
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
124
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programTrajnostno grajeno okolje | VrstaMAG | Ime predmetaVrednostna veriga gozdnih proizvodov ANG | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-2-TGO-M-1-O-2569-6 | KLASIUS-P-1607 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Vrednostna veriga gozdnih proizvodov in pohištva, drugi gozdni proizvodi in eko sistemske storitve:
• Industrijska organizacija in tržne strukture
• Porazdelitev dodane vrednosti pri gozdnih proizvodih in storitvenih verig
• Trg, institucije in upravljanje vrednostnih verig
• Udeleženci vrednostne verige in različni deležniki
• Certificiranje, tehnični, kakovostni in drugi aspekti pri gozdnih proizvodih / storitvah
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
10
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
125
URE
180
Pogoji za vključitev
Osnove ekonomije in gozdarstva ter matematičnih in statističnih metod.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaUNI | Ime predmetaUpravljanje s prostorom in trajnostni turizem | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-1-TUR-U-1-O-0864-3 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1) Opredelitev upravljanja s prostorom in trajnostnega razvoja z vidika pritiskov na okolje:
• Definicije in opredelitev problema
• Zahteve po nenehnem razvoju in omejitve okolja
• Predstavitev trendov načrtovanja in urejanja prostora v EU in Evropi – mednarodne povezave in sodelovanja ter upravljanje s prostorom v Sloveniji
• Indikatorji trajnostnega turizma
• Nosilna zmogljivost prostora za razvoj turizma
2) Ekonomski, družbeni in okoljski vidiki trajnostnega razvoja in upravljanja s prostorom:
• Ekonomija okolja ali ekologizacija ekonomije
• Vključevanje javnosti v procese, ki so povezani z upravljanjem prostora in trajnostnim turizmom
• Družbeni vidiki
• Okoljski vidiki
3) Načrtovanje (trajnostnega) turističnega – izbrani primeri
• Tradicionalni ekonomicistični pristop
• Prostorski pristop (namembnost zemljišča)
• Turistično planiranje za gostiteljsko skupnost
• Trajnostno sonaravni pristop usmerjen k integralnemu turističnemu planiranju in razvoju
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaUNI | Ime predmetaKongresni turizem | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFTS-1-TUR-U-3-I-0908-3 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Uvod v kongresni turizem
- splošni pojmi in opredelitve
- poslovna potovanja in poslovni turizem
- kongresni turizem in kongresna dejavnost
- industrija srečanj
- zgodovina razvoja kongresne dejavnosti
Temeljne oblike in značilnosti kongresnih prireditev
- konference, kongresi in konvencije,
- poslovna srečanja in sestanki,
- motivacijska potovanja (incentive)
- poslovne razstave in sejmi
Značilnosti kongresne destinacije
Posebnosti kongresne destinacije. Značilnosti kongresnih destinacij v Evropi, Ameriki, Aziji, Južni Afriki in Avstraliji. Značilnosti Slovenije kot kongresne destinacije.
Osnovne skupine deležnikov (akterjev) kongresne destinacije
Akterji na strani oblikovanja kongresne ponudbe. Akterji na strani oblikovanja kongresnega povpraševanja. Drugi akterji kongresne destinacije. Specializirane kongresne organizacije na kongresni destinaciji. Vrste kongresnih prizorišč.
Strokovne organizacije/združenja v kongresni industriji
Poznavanje pomembnejših organizacij. Strokovni standardi in priporočila. Slovenski kongresni standardi
Posebnosti organizacije kongresnih prireditev
Posebnosti pridobivanja kongresnih prireditev v destinacijo
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Destinacijski modul
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaUNI | Ime predmetaŠportni turizem | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFTS-1-TUR-U-3-I-0909-3 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
UVOD V ŠPORTNI TURIZEM
- temeljna načela turizma in športa
- definicije turizma in športa
- vrste in oblike športnega turizma
- športni turisti
- industrija športnega turizma (domača in mednarodna)
- ekonomski, družbeni in okoljski učinki športnega turizma
ŠPORTNI TURIZEM IN DESTINACIJA
- športna aktivnost turistov (golf, kolesarjenje, smučanje…)
- športne prireditve (aktivna udeležba, obiskovalec)
- velike športne prireditve in turizem
- športne vsebine in razvoj turizma destinacij
- nostalgija v šport
- športne priprave in turizem
RAZISKOVANJE V ŠPORTNEM TURIZMU
- raziskovanje športnih prireditev (aktivna in pasivna udeležba)
- raziskovanje nostalgije v športu
- raziskovanje športno aktivnih turistov
- raziskovanje in strateško načrtovanje razvoja destinacije športnega turizma
- raziskovanje in strateško oblikovanje proizvodov športnega turizma
VARNOST V ŠPORTNEM TURIZMU
- vplivni dejavniki varnosti v športnem turizmu
- elementi varnosti pri pripravi športnih turističnih produktov
- dejavniki varnosti pri organizaciji športne prireditve
- razvijanje turistične ponudbe ekstremnih športov skozi prizmo varnosti
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Destinacijski modul
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
45
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaMAG | Ime predmetaDigitalizacija poslovanja v turizmu | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-2-TUR-M-1-O-0927-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Konceptualizacija digitalnega poslovanja
2. Digitalno okolje in poslovni procesi
a. Tehnologija
b. Potrebe poslovnih subjektov
c. Stopnja implementacije
3. Turizem in e-poslovanje
a. Teoretična izhodišča
b. Ponudniki
c. Porabniki
4. Digitalizacija poslovnih procesov
a. Razvoj ponudbe
b. Trženje
c. Izvajanje
d. Upravljanje podjetja
5. Ovire in moteči vplivi digitalizacije na turizem
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
145
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaMAG | Ime predmetaVarnostna tveganja in krizni management v turizmu | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFTS-2-TUR-M-1-I-0933-6 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Tema 1:
- Koncepti globalne varnosti v kontekstu turizma
- Generični vzroki varnostnih kriz v turizmu
- Percepcija varnosti različnih ciljnih skupin turistov
Tema 2:
- Koncepti in praksa kibernetske varnost v hotelirstvu
- Varstvo osebnih podatkov v kontekstu varnostnih procesov v turizmu
- Gradniki varnosti in varnostne kulture v zdraviliškem in zdravstvenem turizmu
Tema 3:
- Upravljanje, metodologije in orodja usklajevanja lokalne politike in varnosti turistov
- Strategije policijskega dela za varnost v turizmu
- Načrtovanje psihološke ter socialne pomoči turistov med in po varnostni krizi
- Družbeni vidik javnih prostorov in njihov vpliv na turizem
- Upravljanje nočnega življenja v mestu
- Trgovina z ljudmi, prostitucija in spolni turizem
Tema 4:
- Odgovornost, pristojnost, naloge in odnosi v primeru kriznih situacij,
- Načrtovanje, upravljanje in reševanje kriznih situacij
- Obvladovanja tveganj – notranja in zunanja tveganja v turistični organizaciji,
- Informacijski sistem kriznega managementa, podatkovne baze in pravilno uporabljati informacije za odločanje pred, med in po krizi.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Poslovno-organizacijska smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
145
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaMAG | Ime predmetaPametne destinacije | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFTS-2-TUR-M-1-I-0940-3 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Pametno okolje destinacij
a. Tehnologije
b. Pravni okvir
c. Koristi
d. Ovire
2. Pametna tehnologija v ponudbi
a. Infrastruktura
b. Koristi
c. Raba
d. Dejavniki rabe
3. Pametna tehnologija v potrošnji
a. Infrastruktura
b. Koristi
c. Raba
d. Dejavniki rabe
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Družbeno-prostorska smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
10
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
65
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaMAG | Ime predmetaPrometna povezanost in dostopnost destinacij | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFTS-2-TUR-M-1-I-0942-3 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Uvod (kratek pregled).
a. Soodvisnost prometa in turizma, mobilnost, prostor in lokacija,
b. Prometna omrežja in tokovi, koncept dostopnosti in povezanosti,
c. Zmogljivost in zanesljivost prometnih omrežij,
2. Vloga prometnega sistema pri razvoju destinacij.
a. Širši družbeni in gospodarski vpliv prometa;
b. Prometna ponudba in povpraševanje;
c. Turistični tokovi in prometna omrežja na različnih prostorskih ravneh (globalna, regionalna, lokalna, destinacijska in sub-destinacijska raven).
3. Dostopnost in povezanost kot sestavni del turističnega produkta destinacije.
a. Povezanost med prometom in upravljanjem destinacije;
b. Lokalni prometni sistem destinacije;
c. Načrtovanje razvoja; prometnega sistema destinacije,
d. Trajnostna mobilnost na destinaciji.
4. Vpliv različnih vrst prometa na razvoj in rast destinacije.
a. Zračni promet,
b. Cestni promet,
c. Železniški promet,
d. Vodni promet,
e. Mestni promet in javni potniški promet,
f. Intermodalna povezanost destinacije.
5. Oskrba turističnih destinacij.
6. Prometna povezanost in dostopnost občutljivih turističnih destinacij.
Stopnja
2.
Letnik
1.
Modul / Smer
Družbeno-prostorska smer
Predavanja
15
Seminarji
Vaje
10
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
65
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FTŠ TURISTICA | Študijski programTurizem | VrstaMAG | Ime predmetaRazvoj idej in inoviranje v turizmu | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFTS-2-TUR-M-2-O-0944-3 | KLASIUS-P-1610 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
RAZVOJ IDEJ
- teoretična izhodišča
- proces razvoja idej
- spodbujanje razvoja novih idej
OBLIKOVALSKO RAZMIŠLJANJE
- definicije in modeli
- human-centered design
- EDIT model
INOVATIVNOST V STORITVAH IN TURIZMU
- definicije in tipologije
- specifike inovativnosti v turizmu
- razvoj in analiza turističnih inovacij
- spodbujanje inovativnosti v turizmu
INOVIRANJE DOŽIVETIJ IN ORGANIZACIJ
- splošne definicije in modeli
- inoviranje turističnih doživetij
- inoviranje turističnih organizacij
Stopnja
2.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
10
Seminarji
Vaje
15
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
65
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programUčenje slovenskega jezika | VrstaUNI | Ime predmetaSlovenski jezik kot drugi/tuji jezik 1 - osnovna raven (A1) | 6 | SemesterC | Obvezni / Izbirni/ | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-0-I-1205-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Spoznavanje slovenskega jezika na začetni stopnji pomeni razvoj sporazumevalne zmožnosti (sposobnosti govorjenja, branja, pisanja in poslušanja) v ciljnem jeziku, v ožjem bazičnem naboru sporazumevalnih kontekstov skladno predvidenemu standardu znanj na stopnji A1 (po Skupnem evropskem jezikovnem okviru, SEJO).
• Usvajanje temeljnih sporazumevalnih vzorcev, ki omogočajo sporazumevanje v slovenščini na ravni A1: usvajanje slovenske izreke, jedrne slovenske slovnice (sklanjatev v ednini, spregatev glagola v sedanjiku, časovni sistem), besedišča (750 do 1000 enot) in skladenjskih struktur (vprašalni, trdilni in zanikani stavek, osnove besednega reda).
• Razumevanje najbolj izrazitih medkulturnih razlik med domačim in ciljnem slovenskim kulturnim okoljem v akademskem kontekstu in v vsakdanjem življenju. Na ta način se študenti usposobijo za nadaljnje učenje slovenščini na naslednji stopnji (A2).
Stopnja
1.
Letnik
/
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programUčenje slovenskega jezika | VrstaUNI | Ime predmetaSlovenščina v strokah 1 | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirni/ | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-0-I-1825-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Osnovna pravopisna pravila (raba velike/male začetnice, raba ločil, pisanje skupaj in narazen).
• Oblikoslovne posebnosti (glagolska vezljivost in zapisovanje glagola, raba predlogov, svojilni in vrstni pridevnik, posebnosti pri pregibanju).
• Osnove pisne komunikacije (naslovnik, namen, vsebina).
• Zvrstnost slovenskega jezika s poudarkom na strokovnem in znanstvenem jeziku.
• Struktura strokovnih in znanstvenih besedil: členjenost besedila, povzetek, izvleček, ključne besede, tabele, slike, opombe, stvarno kazalo, imensko kazalo, priloge.
• Stil strokovnih/znanstvenih besedil (jasnost, jedrnatost, ustreznost, zgoščenost, natančnost, razumljivost besedila).
• Orodja za pomoč pri uporabi slovenskega jezika: korpusi (GigaFida, Gos …), orodje za strojno postavljanje vejic (CJVT vejice), avtomatska lektorica Besana, pregibnik Besana, slovarski portal Fran (Terminološki).
• Praktične vaje.
Stopnja
1.
Letnik
/
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programUčenje slovenskega jezika | VrstaUNI | Ime predmetaSlovenščina kot tuji jezik 1 | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirni/ | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-0-I-1829-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Spoznavanje slovenskega jezika na začetni stopnji pomeni razvoj sporazumevalne zmožnosti (sposobnosti govorjenja, branja, pisanja in poslušanja) v ciljnem jeziku, v ožjem bazičnem naboru sporazumevalnih kontekstov skladno predvidenemu standardu znanj na stopnji A1–A2 (po Skupnem evropskem jezikovnem okviru, SEJO).
• Usvajanje temeljnih sporazumevalnih vzorcev, ki omogočajo sporazumevanje v slovenščini na ravni A1–A2: usvajanje slovenske izreke, jedrne slovenske slovnice (sklanjatev v ednini, usvajanje določenih sklonov v dvojini in množini spregatev glagola v sedanjiku, časovni sistem, glagolski deležnik na -l, nepravilni glagoli, osebni zaimki v imenovalniku, dajalniku in tožilniku), besedišča (750 do 1000 enot) in skladenjskih struktur (vprašalni, trdilni in zanikani stavek, osnove besednega reda), poznavanje in raba modalnih glagolov.
• Razumevanje najbolj izrazitih medkulturnih razlik med domačim in ciljnem slovenskim kulturnim okoljem v akademskem kontekstu in v vsakdanjem življenju. Na ta način se študenti usposobijo za nadaljnje učenje slovenščini na naslednji stopnji (A2–B1).
Stopnja
1.
Letnik
/
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programUčenje slovenskega jezika | VrstaUNI | Ime predmetaSlovenščina kot tuji jezik 2 | 6 | SemesterC | Obvezni / Izbirni/ | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-0-I-1830-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Slovenska fonetika.
• Pridevniki in prislovi.
• Stopnjevanje pridevnikov.
• Samostalniki v ednini, dvojini in množini.
• Sedanjik, preteklik, prihodnjik.
• Svojilni in osebni zaimki.
• Glagolski vid.
• Naklonski glagoli in izrazi.
• Nedoločnik in namenilnik.
• Bralno in slušno razumevanje.
• Konverzacija.
Stopnja
1.
Letnik
/
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Uspešno opravljen izpit na ravni A1–A2.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programUčenje slovenskega jezika | VrstaUNI | Ime predmetaSlovenščina kot tuji jezik 3 | 6 | SemesterC | Obvezni / Izbirni/ | Šifra predmetaFHS-1-SLO-U-0-I-1831-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Tuji študentje in študentke spoznavajo slovenski jezik na osnovni stopnji (B1–B2, po evropski lestvici jezikovnega znanja – SEJO), kar pomeni, da poglobljeno razvijejo in nadgrajujejo bazično sporazumevalno zmožnost v ciljnem jeziku.
• Stik s slovenskim jezikovnim in kulturnim okoljem hkrati omogoča nadaljnji razvoj ustrezne medkulturne ozaveščenosti (razumevanja globljih medkulturnih razlik med domačim in ciljnem, v tem primeru slovenskim, kulturnim okoljem).
• Razvoj sporazumevalne zmožnosti predvideva kontinuirani razvoj klasičnega nabora jezikovnih spretnosti (sposobnosti branja v slovenščini, razumevanja slušnih besedil, tvorjenja lastnih besedil v govorjeni in pisni obliki).
• Študenti spoznavajo in ustrezno uporabljajo elemente slovenskega jezikovnega sistema na vseh jezikovnih ravneh (glasoslovne, oblikoslovne, besedotvorne, skladenjske in besedilne značilnosti), pridobijo vpogled v sociolingvistične razsežnosti slovenščine (govorjena in knjižna slovenščina, lokalne in narečne značilnosti slovenščine).
• Hkrati študenti poglabljajo svoje poznavanje slovenske civilizacije in kulture, nacionalne mentalnosti, ki se odraža tudi v besedah, pojmih in strukturah, še posebej v medkulturni pragmatiki (kulturno specifične/pogojene rabe jezika v različnih govornih položajih).
• Na ta način se študenti usposobijo za učenje jezika na naslednji stopnji (B2–C1).
Stopnja
1.
Letnik
/
Modul / Smer
Predavanja
Seminarji
30
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
Pogoj za vključitev v delo je sporazumevalna zmožnost v slovenskem jeziku na predhodni stopnji (A2–B1).
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programVarstvena biologija | VrstaUNI | Ime predmetaTemelji fizike z biofiziko | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-VB-U-1-O-2307-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet uvaja osnovne fizikalne koncepte, ki so temelj razumevanja procesov v živih bitjih. Pomembnost teh konceptov je dodatno utemeljena in utrjena z razlagami konkretnih primerov.
Poglavitne splošne teme fizikalnih osnov:
- Intenzivne in aditivne fizikalne količine ter operacijski postopki merjenja teh količin (poleg osnovnih še koncepti gostote, tlaka, koncentracije, temperature, potenciala, prevodnosti, optičnih lastnosti,…).
- Oblike energij (kinetična, potencialna, prožnostna, notranja, kemična, električna,…) in načini povečevanja, zmanjševanja in spreminjanja energij (delo, toplota).
- Snovni, električni in toplotni tokovi ter ohranitveni zakoni.
- Nihanje in valovanja (mehansko in elektromagnetno) ter pojavi povezani z valovanjem (odboj, lom, interferenca).
Podrobnejše teme biofizikalnih aplikacij:
- Biomehanika (vzvodi v človeškem telesu, biomehanika človeških okončin, torzijske deformacije, stabilnost telesa).
- Tlačne in koncentracijske razlike kot vzrok za snovne tokove (tokovi v rastlinah, ožilje in srce, izmenjava plinov, osmotski procesi).
- Temperaturne razlike kot vzrok za toplotne tokove (osnove procesov pri bitjih z nestalno in stalno telesno temperaturo, viri energije in energijske pretvorbe).
- Potencialne razlike kot vzrok za električne tokove (Celica, kot akumulator elektrokemične energije: prehajanje snovi skozi celično membrano, akcijski potencial, električna polja v celici, pasivne in aktivne električne lastnosti celičnih membran).
- Glasilke kot oddajnik zvoka ter biofizikalna slika ušesa kot sprejemnika zvoka.
- Optični instrumenti (fotoaparat, projektor in mikroskop ter oko kot sprejemnik svetlobe).
- Osnove molekulske biofizike (Lastnosti osnovnih sestavnih delov bioloških sistemov in zveze med temi lastnostmi).
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
120
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programVarstvena biologija | VrstaUNI | Ime predmetaEvolucijska biologija | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-VB-U-3-O-2319-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Zgodovina razvoja evolucijske misli pred Darwin-Wallacevo teorijo in po njej; Definicija življenja; Spontana variabilnost (mutacije – molekularna variabilnost in njen pomen za evolucijo); Naravna selekcija; Evolucija in biogeografija; Evolucija in speciacija; Koncept biološke vrste; Evolucija v času (z osnovami paleontologije); Izvor in evolucija človeka; Izvor življenja; Kreacionizem in evolucionizem.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
15
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FAMNIT | Študijski programVarstvena biologija | VrstaUNI | Ime predmetaOrganska kemija in biokemija | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFAMNIT-1-VB-U-2-O-2314-6 | KLASIUS-P-1605 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Organska kemija:
Pomembnost in vloga organske kemije
Strukturne značilnosti organskih spojin
Nukleofilne substitucije
Radikalske reakcije
Oksidacije
Redukcije
Ogljikovi hidrati
Amino kisline, peptidi in beljakovine
Izolacija organskih spojin
Biokemija:
Osnove biokemije
Struktura in funkcija biomolekul in kataliza
Bioenergetika in metabolizem (katabolizem in anabolizem)
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
45
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
Predmet temelji na predznanju iz splošne in anorganske kemije, ki naj bi jo študenti že absolvirali.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programVizualne umetnosti in oblikovanje | VrstaUNI | Ime predmetaŠtudijska risba | 4 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-VUO-U-1-O-2093-4 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
V okviru predmeta Študijska risba študent z risbo opisuje fizični prostor, zanima ga razumevanje perspektive in anatomije človeškega telesa. Svojo percepcijo zunanjega sveta ustrezno reprezentira z oblikotvornimi postopki, kot sta modelacija in črtna risba. Prek risbe skuša študent razvijati tudi svojo likovno izraznost. Samoiniciativno spoznava dela avtorjev 20. stoletja, katera temeljijo na risbi (Picasso, Matisse, Max Beckmann, Basquiat...).
Študent obravnava:
- Opisno uporabo risbe: Z risbo opredeljuje svetlobo, prostor, karakter oblik, tekstur in površin. Pri opisovanju predmetnega sveta se naslanja na konceptualni pripomoček perspektive, ki naj služi kot kompas, ne pa kot vodilo. Človeško telo oz. akt razlaga skladno z anatomskimi zakonitosti. Z risbo opisuje preseke oblik, težišča in skrajšave. Poskuša čim bolj dosledno posredovati vsebino, predmetnega sveta, ki ga opazuje.
- Risbo, kot avtonomno izrazno sredstvo: Pri procesu risanja se študent osredotoča v izgradnjo slikovnega polja. Predmete, ki jih opazuje dojema kot oblike in jih po potrebi vnaša oz. izključi iz formata. Opazovani svet obravnava kot surovino, po lastni presoji izvaja pretiravanja in deformacije. Poskuša čim bolj (od roba do roba) aktivirati celotno slikovno površino. Razvija dojemanje risbe, ki je še pripeta na sidrišča stvarnega sveta, vendar je sočasno lahkotnejša in neobremenjena z opisno funkcijo.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
27
Seminarji
Vaje
26
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
67
URE
120
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programVizualne umetnosti in oblikovanje | VrstaUNI | Ime predmetaOblikovanje in vizualne komunikacije II | 4 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-VUO-U-1-O-2098-4 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet je vsebinsko in strukturno nadaljevanje predmeta Oblikovanje in vizualne komunikacije I, s katerim je predvideno:
- nadaljevanje in poglabljanje znanja temeljev in izhodišč oblikovanja,
- spoznavanje zgodovine oblikovanja in razvoja oblikovalskih teorij, ki nazorsko in v praksi zaznamujejo sodobno načrtovanje in ustvarjalno prakso oblikovanja bivanjskega okolja in vidnega komuniciranja v njem, smotrne opreme in uporabnih predmetov,
- pridobivanje potrebnih znanj ter metodoloških pristopov in veščin za samostojno kritično analizo in definicijo ustvarjalnih oblikovalskih problemov in nalog.
Študent nadgrajuje svoja že obstoječa znanja oz. spretnosti, omogočeno mu je odkrivanje novih tehničnih in konceptualnih orodij nujnih za oblikovanje.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Predavanja
17
Seminarji
10
Vaje
13
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
80
URE
120
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programVizualne umetnosti in oblikovanje | VrstaUNI | Ime predmetaOblikovanje in vizualne komunikacije III | 4 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-VUO-U-2-O-2103-4 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet je vsebinsko in strukturno nadaljevanje predmeta Oblikovanje in vizualne komunikacije II.
V okviru predmeta se nadaljuje z izbranimi poglavji zgodovine oblikovanja in zgodovine teorij oblikovanja. Poudarek je na pridobivanju potrebnih znanj ter metodoloških pristopov in veščin za samostojno kritično analizo in definicijo ustvarjalnih oblikovalskih problemov in nalog.
Poglabljalo se bo znanje načrtovanja kot procesa oblikovanja: načrtovalska teorija in metodologija ter projekt izdelka (nizka/srednja kompleksnost). Izpostavljene bodo različne metode načrtovanja, predvsem bo poudarek na metodi Design thinking – DT. Študentu bo predstavljen proces dizajnerskega razmišljanja (5 osnovnih korakov): empatija ali sposobnost vživljanja v obnašanje in mnenje, definiranje in interpretacija vsebine, iskanje idej, izdelava prototipa izdelka in komercializacijo izdelka ali storitve.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
17
Seminarji
10
Vaje
13
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
80
URE
120
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programVizualne umetnosti in oblikovanje | VrstaUNI | Ime predmetaOblikovanje in vizualna kultura I | 4 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-VUO-U-2-O-2109-4 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
V okviru predmeta Oblikovanje in vizualna kultura I
se obravnava urbani prostor, unikatno oblikovanje, kulturno okolje in občutek za vizualno kulturo na način projektnega dela.Goji se občutek za samostojno kritično analizo in definicijo ustvarjalnih oblikovalskih problemov in nalog iz urbane in vizualne kulture .
Poudarja se načrtovanje kot proces: forma, funkcija in sporočilnost oblikovalskega artefakta (forma: celota-struktura, pojem kompleksnosti; funkcija in funkcionalnost; sporočilnost izdelka: estetika, jezik dizajna). Študent razume in se poglablja v proces dizajnerskega razmišljanja ter usvoji delovanje metode Design thinking ‒ DT. Predmet se izvaja v ateljeju, ki se začne
z uvodnimi predavanji in nadaljuje z individualnim projektnim delom.
Študent prevzema stopenjsko strukturirane naloge, ki zajemajo pripravo analize, idejnega projekta, izvedbenega projekta in izdelavo modela ali prototipa.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Predavanja
18
Seminarji
8
Vaje
23
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
71
URE
120
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP PEF | Študijski programVizualne umetnosti in oblikovanje | VrstaUNI | Ime predmetaOblikovanje in vizualna kultura II | 4 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaPEF-1-VUO-U-3-O-2113-4 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet je vsebinsko in strukturno nadaljevanje predmeta Oblikovanje in vizualna kultura I. Načrtovano delo in reševanje oblikovalskih problemov se izvaja na konkretnih oblikovalskih projektih.,
Načrtovane naloge potekajo po sledeči metodologiji: razpis naloge, viharjenje, analiza rezultatov viharjenja, analiza področja, uporabniška analiza, sinteza in definicija
oblikovalskih izhodišč, načrtovanje in eksperimentiranje, idejne rešitve, preverjanje rešitev s pomočjo delovnih in računalniških modelov.
Poudarek je na razvijanju in spodbujanju lastnega likovnega jezika in spoznavanju zakonitosti oblikovanja v studiih. Razlika med posameznimi semestri se vzpostavlja pri nivojskem stopnjevanju zahtevnosti oblikotvorne produkcije.
Stopnja
1.
Letnik
3.
Modul / Smer
Predavanja
18
Seminarji
8
Vaje
23
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
71
URE
120
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programZdravstvena nega | VrstaMAG | Ime predmetaManagement zdravstva | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFVZ-2-ZN-M-0-I-2104-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Ponovitev temeljnih zasnov managementa in organizacije
2. Management kakovosti dela
3. Podobe organizacij in management
4. Politika trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji
5. Managerska orodja in trendi za obvladovanje organizacije.
6. Management uspešnosti organizacije
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
10
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
Poznavanje osnovnih pojmov o managementu, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, matematiki in statistiki, trženju, financiranju, proizvajanju, kadrih in vodenju, ki so jih študenti usvojili na dodiplomskem študiju s področja zdravstvene nege.
Znanje angleškega jezika.
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programZdravstvena nega | VrstaVS | Ime predmetaOsnove prehrane | 3 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFVZ-1-ZN-V-0-I-2194-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
1. Osnovni pojmi v prehrani
2. Prehranska priporočila
3. Označevanje, pakiranje in deklariranje živil
4. Pomen in lastnosti makro, mikrohranil in vode v prehrani
5. Energijske in hranilne potrebe
6. Režim prehranjevanja in fiziološke osnove režima prehranjevanja.
7. Prehrana kot dejavnika tveganja pri nastanku različnih bolezni in motenj
8. Metode za ugotavljanje prehranske ogroženosti bolnikov
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
30
Seminarji
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FVZ | Študijski programZdravstvena nega | VrstaVS | Ime predmetaZ zdravjem povezan življenjski slog | 3 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFVZ-1-ZN-V-0-I-0385-3 | KLASIUS-P-1609 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
TEORETIČNE PODLAGE ZDRAVSTVENE VZGOJE
1. Definiranje zdravja
• Delitev zdravja
• Koraki zdravega načina življenja
2. Življenjski slog in življenjski pogoji povezani z zdravjem
• Zdrav življenjski slog v vrtcih
• Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah
• Zdrav življenjski slog srednješolcev
• Zdrav življensjki slog delovno-aktivne populacije
• Zdravo staranje
• Tvegana vedenja za zdravje
3. Vedenja povezana z zdravjem in življenjskim slogom:
• Varna spolnost (Preprečevanje spolno prenosljivih bolezni)
• Izogibanje tobaku in drugim psihoaktivnim substancam
• Odpravljanje posledic negativnih vplivov sedenja in gibanje za zdravje
4. Teorije in modeli vedenja povezani z zdravjem in življenjskim slogom
• Transteoretični model stopenj spreminjanja vedenja (Prochaska in di Clemente)
• Procesi spremembe vedenja
• Ravnovesje odločanja
• Samoučinkovitost
5. Delovno aktivna populacija na delovnem mestu
• Promocija zdravja
• Globalni javno zdravstveni izzivi
• Kronične nenalezljive bolezni
• Načela izvajanja proomocije zdravja na delovnem mestu
• Ukrepi za izboljšanje dela in ukrepi organizacije na delovnem mestu
6. Vplivi na vedenje povezano z zdravjem: znanje, stališča, prepričanja, vrednote, podpora
7. Osnove ergonomije
8. Oblikovanje človeškega telesa in wellbeing
PRAKTIČNE VSEBINE
• Didaktične metode
• Didaktični materiali
• Priprava aktivnosti povezane z zdravjem z vidika vzgojno izobraževalnih ciljev, učne vsebine, učnih oblik in učnih metod
• Vodene aktivnosti za ohranitev in izboljšanje zdravja
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
20
Seminarji
Vaje
/
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
10
Samostojno delo študenta
60
URE
90
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programZgodovina | VrstaUNI | Ime predmetaZgodovina vsakdanjega življenja | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ZGO-U-1-O-0121-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Stanovanjska kultura bogatih in revnih.
• Zgodovina družine.
• Vloga ženske in moškega v različnih življenjskih obdobjih (vloga žene in moža, zgodovina otrok, položaj žensk (mater) in otrok v družini in v družbi, staranje v družbi).
• Oblačilna kultura – zaton noše in prodor mode.
• Zgodovina prehranjevanja in prehranjevalnih sistemov.
• Proces higienizacije in dezodorizacije urbanih središč in podeželja.
• Zgodovina vonjev – smradna in dišeča zgodovina.
• Zgodovina alkoholizma, kriminalitete – zgodovina morale, dobrega in zla.
Stopnja
1.
Letnik
1.
Modul / Smer
Enopredmetna smer, Dvopredmetna smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programZgodovina | VrstaUNI | Ime predmetaPregledna zgodovina sveta | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniobvezni | Šifra predmetaFHS-1-ZGO-U-2-O-1583-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Predmet temelji na konceptu t.im. global history, ki svetovno zgodovino obravnava skozi različne perspektive (primerjalna, transnacionalna, globalna).
• Obravnava posamezni študiji primera razvoja samostojnih civilizacijskih in kulturnih sistemov nekaterih držav/dežel.
• Pregled zgodovinskega razvoja na celinah in v deželah izven Evrope. Pri tem se upošteva, da so se ta območja v globalne procese svetovne zgodovine vključevala bodisi kot osamljeni, izolirani geografski politično-gospodarski prostori (npr. Japonska ali Kitajska, do ponovnega odprtja držav neposrednemu evropskemu gospodarskemu in političnemu vplivu) ali kot surovinske oziroma kolonialne baze gospodarskega razvoja evropskih kolonialnih velesil (npr. Indija, Afrika).
• Predmet je zastavljen pregledno po posameznih kontinentih, posamezna poglavja pa se posvečajo poglobitvi gospodarske, socialne, vojaške in politične zgodovine na posameznih izbranih primerih. Predmet podaja predvsem kritični pregled in prerez posameznih prelomnih dogajanj.
Stopnja
1.
Letnik
2.
Modul / Smer
Enopredmetna smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programZgodovina | VrstaUNI | Ime predmetaPregledna zgodovina sveta | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-1-ZGO-U-0-I-1583-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
• Predmet temelji na konceptu t.im. global history, ki svetovno zgodovino obravnava skozi različne perspektive (primerjalna, transnacionalna, globalna).
• Obravnava posamezni študiji primera razvoja samostojnih civilizacijskih in kulturnih sistemov nekaterih držav/dežel.
• Pregled zgodovinskega razvoja na celinah in v deželah izven Evrope. Pri tem se upošteva, da so se ta območja v globalne procese svetovne zgodovine vključevala bodisi kot osamljeni, izolirani geografski politično-gospodarski prostori (npr. Japonska ali Kitajska, do ponovnega odprtja držav neposrednemu evropskemu gospodarskemu in političnemu vplivu) ali kot surovinske oziroma kolonialne baze gospodarskega razvoja evropskih kolonialnih velesil (npr. Indija, Afrika).
• Predmet je zastavljen pregledno po posameznih kontinentih, posamezna poglavja pa se posvečajo poglobitvi gospodarske, socialne, vojaške in politične zgodovine na posameznih izbranih primerih. Predmet podaja predvsem kritični pregled in prerez posameznih prelomnih dogajanj.
Stopnja
1.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Dvopredmetna smer
Predavanja
45
Seminarji
Vaje
30
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
105
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programZgodovina | VrstaMAG | Ime predmetaZgodovina Rusije | 6 | SemesterS | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-2-ZGO-M-0-I-1750-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet obravnava dolgo zgodovino nastajanja ruske države, od pozne srednjeveške moskovske kneževine do imperija in njegovega propada, nastanek Sovjetske zveze in tranzicijo v post – socialistično federacijo in Skupnost neodvisnih držav. Vsebinsko bo predmet posegal na področja politične, socialne, kulturne in ekonomske zgodovine. Prehod iz kneževine v carizem je bil povezan z velikansko teritorialno ekspanzijo in težnjo po koncentraciji administrativne, vojaške in verske oblasti. Pri predmetu bomo obravnavali razvoj institucij, strategije upravljanja in ideologije, s katerimi so nosilci oblasti poskušali zagotavljati kohezivnost imperija. Posebno pozornost bomo namenili sovjetski epohi, ki je prinesla drugačen model upravljanja velike države. Na drugi strani se bodo študenti seznanili z zgodovino različnih skupin, slojev, ljudstev in narodov, ki so se aparatom centralne oblasti ruske in kasnejše sovjetske države nemalokrat upirali ali pa živeli povsem neodvisno od njega. Poseben poudarek bo tako namenjen poglabljanju družbenih nasprotij v 19. stoletju, tj. vzponu meščanstva, razslojevanju na podeželju in pojavu različnih radikalnih gibanj. Pri 20. stoletju bomo obravnavali družbeno mobilnost, ki jo je prinesla revolucija leta 1917 in industrializacija, deagrarizacija ter nasilje, ki je te procese spremljalo. Predmet bo tematsko zamejen z razpadom Sovjetske zveze in poskusi ustvarjanja nove politične, gospodarske, kulturne in ideološke kohezije v 90ih letih 20. stoletja.
Teme:
1. Ivan IV Vasiljevič Grozni in “opričnina;”
2. konec Rurikove dinastije in nastop Romanovih;
3. prodor v Sibirijo;
4. razvoj tlačanstva v 15. in 16. stoletju;
5. Od “nemirnih časov (smutnoe vremja)” do utrditve in prvih poskusov modernizacije v času Petra Velikega in Katarine II Velike v 18. stoletju;
6. upravljanje imperija in nacionalizem;
7. ljudstva na mejah imperija: kozaki, uporniki in nomadi;
8. državna Cerkev in verske sekte;
9. različne skupine plemstva, cerkvene hierarhije, birokracija, kmetje, trgovci, meščani in meščanstvo, delavci, tujci, narodne in verske manjšine;
10. inteligencija, klasična ruska književnost 19. stoletja in njen politični pomen
11. cenzura, politična represija, narodno zatiranje in antisemitizem;
12. kmečka občina, zemstva, sovjeti in sindikati;
13. socialna diferenciacija na podeželju;
14. pojav modernih družbenih gibanj: anarhizem, republikanstvo, socializem, liberalizem in konservativizem;
15. industrializacija in reforme Stolipina konec 19. in v začetku 20. stoletja;
16. vojne kot dejavnik preoblikovanja prostora ruske države: vojne proti Napoleonu, prva in druga svetovna vojna;
17. revolucije v letih 1905 in 1917;
18. razvoj večnacionalne federacije;
19. oživljanje dediščine ruskega imperija v sovjetski dobi;
20. vloga Rusije v sovjetski državi;
21. razpad Sovjetske zveze in nastanek Skupnosti neodvisnih držav.
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
24
Seminarji
Vaje
24
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
132
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||
| ČlanicaUP FHŠ | Študijski programZgodovina | VrstaMAG | Ime predmetaZgodovina spolov | 6 | SemesterJ | Obvezni / Izbirniizbirni | Šifra predmetaFHS-2-ZGO-M-0-I-0947-6 | KLASIUS-P-1602 |
Več
|
|
Vsebina predmeta
Predmet podaja predvsem izbor nekaterih najbolj izpostavljenih tem zgodovine spolov v evropskem in slovenskem kontekstu, v okviru seminarskega dela pa se bodo nekatere vsebine poglabljale z aplikacijo na posameznih primerih, s posebnim poudarkom na slovenskem ozemlju v 19. in 20. stoletju.
Poglavitne teme:
1. Spol v historiografiji:
• Razvoj zanimanja za zgodovino spolov (historiografija 20. stol.)
• od zgodovine žensk in zgodovine moških k zgodovini spolov.
2. Dominantne spolne identitete:
• obdobje antike (pater familias and oikos),
• srednji vek, ideologija asketskega samostanskega življenja in kultura viteštva
• družinske strukture v zgodnjem novem veku do francoske revolucije, dvig pomena družine v protestantizmu
• sodobne evropske meščanske družbe
3. Pomembni družbeni fenomeni:
• prva in druga evropska demografska tranzicija in oblikovanje novih družinskih oblik, na katere vpliva demografska tranzicija
• vprašanje nezakonskih rojstev in rejniškega sistema
• oblikovanje novih vsebin materinstva in očetovstva
4. Spol in življenjski cikel:
• Vprašanje samskih v zgodovini (posli, deklice za vse, vdove in vdovci, mladeniči in mladenke)
• maskulinizacija ženskih praks (rojevanje, zdravilstvo,...)
• vstop moških in žensk na trg plačanega dela in njegove posledice za oba spola - poklicne statistike konca 19. in 20. stoletja
5. Spol in politika, spol in razmerja moči
• boj za pravico do izobraževanja in prve slovenske intelektualke ter javne delavke
• ženska gibanja in društva v Evropi in na Slovenskem v 19. in 20. stoletju
• obdobje socializma in uvedba enakopravnosti med spoloma
Stopnja
2.
Letnik
izbirni
Modul / Smer
Predavanja
24
Seminarji
Vaje
24
Klinične vaje
/
Druge oblike študija
/
Samostojno delo študenta
132
URE
180
Pogoji za vključitev
/
Jezik
|
|||||||||